Borrell: Ruski napadi na skladišča žita v Odesi bodo povzročili ogromno prehransko krizo

STA, A.L.
20.07.2023 09:27

"Ruske bombe so v Odesi že tretjo noč zapored uničevale pristaniško infrastrukturo in skladišča žita, pri čemer je bilo požganih več kot 60.000 ton."

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Ruski napadi na skladišča žita v ukrajinski Odesi, v katerih je bilo uničenih že več kot 60.000 ton žita, bodo povzročili ogromno prehransko krizo po svetu, je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Edini možen odgovor EU na to je povečanje vojaške pomoči Ukrajini.

"Ruske bombe so v Odesi že tretjo noč zapored uničevale pristaniško infrastrukturo in skladišča žita, pri čemer je bilo požganih več kot 60.000 ton. Rusija torej ni samo odstopila od dogovora o izvozu žita prek Črnega morja, ampak ga tudi požiga," je povedal Borrell.

O tem bodo zunanji ministri EU, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, prek videopovezave govorili z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, ki jim bo predstavil več podrobnosti.

"Vendar pa že zdaj vemo, da bo to povzročilo ogromno prehransko krizo po svetu," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije.

Po neuradnih informacijah naj bi predlagal poseben sklad za Ukrajino

Poudaril je, da obstaja samo ena rešitev, to je povečanje vojaške pomoči EU Ukrajini. Zato bo danes ministrom predlagal povečanje sredstev za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, pri čemer ni želel govoriti o podrobnostih.

Po neuradnih informacijah naj bi predlagal poseben sklad za Ukrajino v okviru evropskega mirovnega instrumenta v vrednosti 20 milijard evrov za obdobje 2024-2027. Prek tega instrumenta, v katerega članice EU prispevajo neposredno, EU že zdaj sofinancira dobave vojaške pomoči Ukrajini, a sredstev zmanjkuje.

Ministri imajo danes na dnevnem redu tudi razpravo o odnosih s Turčijo, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v zameno za podporo švedskemu vstopu v zvezo Nato zahteval oživitev turških pristopnih pogajanj z EU.

To, da želi Turčija ponovno začeti pristopna pogajanja, je Borrell označil za dobro novico. Ministri bodo po njegovih besedah razpravljali, kako odgovoriti na zahtevo Ankare. Najprej je treba preučiti možnost posodobitve carinske unije in vizumske politike, je dodal Borrell, ki se je nedavno sestal z novim turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta