Erdoganu se nakazuje volilni poraz

Mehmet Timurtas se je pri 34 letih odločil, da želi postati poslanec. Rad bi sokrojil politično podobo svoje države, Turčije. Tako kot vsa država tudi ta Kurd iz Sirta vzhičeno pričakuje volilno nedeljo, na kateri se nakazuje poraz vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj AKP Recepa Tayyipa Erdogana tako v tekmi za parlament kot za predsedniško mesto. Erdogan je eno najpomembnejših držav na stičišču Evrope in Azije vodil zadnjih 20 let – trikrat kot premier, zadnjih osem let pa v predsedniških čevljih. V tem času je močno spolzela na lestvicah demokratičnih standardov.

Koliko demokracije je ostalo?

Erdogan po večini javnomnenjskih raziskav zaostaja za predsedniškim kandidatom šestih opozicijskih strank, združenih v Nacionalno zavezništvo, Kemalom Kiliçdaroglujem, ki bi lahko slavil že v nedeljo, čeprav se zdi verjetnejši drugi krog čez štirinajst dni. Volitve tako predstavljajo veliki preizkus tega, koliko demokracije je še ostalo v Turčiji po dveh desetletjih Erdoganovega avtokratskega vodenja, in ali lahko volivci kazalce zdrsa v avtokratičnost še zavrtijo nazaj prek volilnega procesa. Zdi se, da so težke gospodarske razmere in visoka, 55-odstotna inflacija razmere, ki opoziciji ponujajo najboljšo priložnost, da AKP pošlje z oblasti.

Mehmet Timurtas kandidira na listi stranke Yeşil Sol (Zelena leva stranka). Ta je postala eden najpomembnejših akterjev teh volitev, saj je vanjo svoje poslanske kandidate pretopila prokurdska stranka HDP, in sicer zaradi bojazni, da bi jo vladajoči stranki skorajda povsem podrejeno sodstvo morda prepovedalo tik pred volitvami. V Kadiköyu, azijskem predelu Carigrada, Timurtas pred osrednjim pomolom deli letake in nagovarja mimoidoče, naj namenijo glas njemu in stranki Yeşil Sol, ki uporablja simbol drevesa z listi, ki je skoraj identičen tistemu stranke HDP. "Kandidiram, ker ni spoštovanja delavskega razreda," pojasnjuje Timurtas, sindikalni delavec, ki so ga njegovi varovanci iz dostavljalskih služb nagovorili, naj se poda v politične vode. A kot pravi, to ni edini razlog. "Državi želim spet svobode in miru," pravi.

Petim strankam se obeta vstop v parlament

Stranka Yeşil Sol, ki nastopa s politiko neizključevanja, zagovarjanja demokracije in vračanja države k parlamentarnemu sistemu, bo najpomembnejši igralec, ki bi utegnil omogočiti izvolitev vlade opozicijskega Nacionalnega zavezništva. V tej šestčlanski koaliciji strank igra najvidnejšo vlogo Kiliçdaroglujeva socialdemokratska Republikanska ljudska stranka (CHP), ki velja za zaščitnico Atatürkove sekularne turške republike. Yeşil Sol ni del tako imenovanega omizja šestih, se pa pričakuje, da bo pomagala oblikovati ali bo vsaj podprla novo vlado, ki bi jo lahko ob Republikancih sestavljali še nacionalistično-kemalistična Dobra stranka (Iyi) voditeljice Meral Aksener ter morebiti tudi Yeşil Sol. Čez sedemodstotni parlamentarni prag se bo verjetno uspelo prebiti le še vladajoči AKP – ta bo predvidoma ostala najmočnejša politična sila – ter nacionalistom iz MHP. Ti pa v večini anket skupaj ne dosegata polovične podpore.

Tri mesece po uničujočem potresu na jugu Turčije, v katerem je umrlo 50.000 ljudi, osrednja volilna tema presenetljivo niso težave z dostavo pomoči oziroma kritike, da je veliko število umrlih posledica slabe gradnje in hitre izdaje gradbenih dovoljenj, kjer naj bi se dogajala korupcija. "Preseneča me, da opozicija vprašanj potresa ni bolj izpostavila. Če bi vodila močno negativno kampanjo o teh vprašanjih, bi ji uspelo dobiti več podpore. A je to vprašanje bolj zaposlovalo vlado. Predsednik Erdogan je dal več intervjujev, v katerih je zagotavljal, da bodo obnovili regijo in ljudem zagotovili začasna prebivališča," razlaga dr. Berk Esen, profesor na univerzi Sabanci, kjer se ukvarja predvsem s preučevanjem političnih strank, družbenih gibanj in avtoritarnih režimov.

Dvoje različnih političnih sporočil

Tako se je volilna kampanja vrtela okoli drugih tem. Pomembno za vlado in opozicijo je vprašanje lajšanja finančnih in gospodarskih stisk prebivalcev. Za opozicijo pa ni nič manj pomembno vprašanje povrnitve demokracije in zaupanja ljudi v državo. "Sana söz" (Obljubljam vam) je osrednji Kiliçdaroglujev slogan, ki v družbi njegovih podpredsedniških kandidatov, županov Carigrada Ekrema Imamogluja in Ankare Mansurja Javaša, udarja z vsakega predvolilnega plakata. "Opozicija se za glasove ljudi poteguje s sporočilom upanja in sprememb," razlaga dr. Esen namere šestih strank, da z vrnitvijo iz predsedniškega v parlamentarni sistem povrnejo demokracijo, ustvarijo drugačno družbeno klimo in delujejo transparentno.

Na drugi strani vladajoča stranka AKP po Esnovi oceni nadaljuje s polarizacijo, in to celo še bolj kot doslej. Erdogan je denimo na svojem zadnjem velikem shodu v Carigradu pred dnevi dal v predvolilni posnetek Kiliçdarogluja zmontirati vodjo prepovedane Kurdske delavske stranke PKK. V nedeljo je bil podpredsedniški kandidat opozicije, carigrajski župan Ekrem Imamoglu, tarča napada s kamenjanjem na shodu v mestu Erzurum ob Črnem morju, ki je ena od utrdb vladajoče stranke AKP. Neznani napadalci niso zadeli Imamogluja, jo je pa skupilo več obiskovalcev shoda. Podpredsedniški kandidat je nemudoma prekinil nastop. Erdogan je za incident obtožil kar opozicijo, rekoč, da je s svojimi nastopi spodbudila nasilje pred volitvami. Voditelje opozicije je Erdogan med drugim označil za podpornike LGBTI. Oboje naj bi služilo pridobivanju glasov med konservativnimi volivci. V zadnjih dneh je zamenjal tudi svojo fotografijo na profilih na družbenih omrežjih, kjer se v pilotski jakni in s temnimi očali prikazuje kot močan voditelj. "Toda tem poskusom se volivci vse bolj posmehujejo," meni Esen. Zato se Erdogan poslužuje tudi obljub o povečanju plač in pokojnin ter možnosti hitrejšega upokojevanja. "Boljših kart nima. Za zadnjih pet let vladanja namreč nima veliko pokazati," pravi Esen.