Evropski parlament sprejel stališče za akt o svobodi medijev: Države se ne bodo smele vmešavati v medije

Predlog akta o svobodi medijev, ki ga je 7. septembra potrdil pristojni parlamentarni odbor, so včeraj evropski poslanci na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu sprejeli s 448 glasovi za in 102 proti. 75 jih je bilo vzdržanih. Parlament želi s tem prepovedati vse oblike vmešavanja v uredniške odločitve medijev in preprečiti zunanje pritiske na novinarje, kot denimo siljenje v razkritje virov. Uporaba vohunske programske opreme je glede na sprejeti predlog upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja. Bi pa vsi mediji morali glede na predlog zakonodaje objaviti informacije o svoji lastniški strukturi ter poročati o sredstvih, ki jih dobijo od držav, tudi od nečlanic unije. Akt o svobodi medijev naj bi velikim spletnim platformam preprečil vmešavanje v medijske vsebine. Parlament med drugim poziva, da bi v ta namen vzpostavili mehanizem za upravljanje nalogov za odstranitev vsebin. Z novo zakonodajo bo ustanovljen Evropski odbor za medijske storitve. Evropski poslanci želijo, da bi bil neodvisen od Evropske komisije. Zavzemajo se tudi za neodvisno skupino strokovnjakov, ki bi predstavljala medijski sektor in civilno družbo ter svetovala novemu odboru.

Joveva: To je odločen korak k zagotovitvi svobode medijev

Ena od poročevalk v razpravi je bila tudi slovenska evroposlanka Irena Joveva (Renew Europe/Gibanje Svoboda). Kot nekdanja novinarka je poudarila, da je neodvisnost medijev ključen pogoj za delovanje demokracije. "V nekaterih državah članicah imamo dobro delujoče medijske sisteme, žal pa marsikje tudi njihovo popolno podrejenost. Na Madžarskem in Poljskem so mediji postali glavno orodje za manipulacijo z namenom ohranjanja nekaterih političnih struktur," je dejala.

Poslanka je tudi poudarila, da je skrajni čas, da se na ravni EU ustvarijo dodatne zakonske varovalke. "Ni čarobne palice za rešitev vseh nakopičenih težav, a Evropski akt o svobodi medijev je trenutno najbolj odločen korak k zagotovitvi svobode medijev," je še med drugim dejala v razpravi.

Tomčeva o političnem prevzemu RTV

Oglasila se je tudi Romana Tomc (EPP/SDS). Poslanskim kolegom je dejala, da je leva vladna koalicija v Sloveniji izvedla popoln politični prevzem javne RTV, ki da je v nasprotju z aktom o svobodi medijev. Podpredsednici Evropske komisije Veri Jourovi je očitala, da ni storila nič, da bi to preprečila, čeprav je bila o vsem obveščena. "Poslušate le na eno uho. V primeru Slovenije ne ščitite javnih medijev, neodvisne uredniške politike in novinarjev. Ščitite tiste, ki to rušijo," je sporočila Jourovi in jo pozvala, naj slovenski javnosti pojasni, kaj bo naredila, da bi popravila škodo, ki da je bila z njeno pomočjo storjena slovenskemu javnemu mediju. Evroposlanka Tomc je v izjavi za javnost po glasovanju dejala, da bo akt enako obvezujoč za vse države in ga v slovenski pravni red ne bo treba posebej prenašati.

Jourova je o aktu povedala, da vključuje tudi priporočila za države članice glede koncentracije medijev. Izrazila je tudi upanje, da se bodo pogajanja o aktu med evropskimi institucijami končala letos, še v času španskega predsedovanja Svetu EU. Ostali poslanci so v razpravi poudarili nujnost zaščite novinarjev, njihovih virov in boja proti dezinformacijam. Češki poslanec Zelenih Marcel Kolaja je naštel Orbana, Babiša, Kaczynskega in Janšo med imeni, ki v EU stojijo za poskusi hromitve javnih medijev, utišanja kritik in napadov na novinarje. Poslanci iz skrajne desnice pa so menili, da gre za vmešavanje Evropske komisije v medije. Romunski konservativec Christian Terhes je dejal, da želi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen uvesti propagando kot v času Sovjetske zveze.