Na twitterju se je v nedeljo dopoldan oglasil Janez Janša, premier Slovenije, ki v drugi polovici leta 2021 predseduje Svetu EU. Evropska unija ne bo odpirala nobenih evropskih "humanitarnih" oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan, je vehementno objavil. "Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo Nata. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo."
"Če se proti talibanom v nekaterih delih Afganistana organizirajo in borijo ženske, naj se tudi moški," je še tvitnil Janša. In da ni dolžnost EU ali Slovenije, da "pomaga in plačuje vsakemu na planetu, ki beži, čeprav bi se lahko boril za svojo domovino".
Janši odgovori Bruselj, Janša nazaj ...
Janševo soliranje ni ostalo neopaženo. V nedeljo zvečer je slovenskemu premierju prav tako na twitterju odgovoril predsednik Evropskega parlamenta, Italijan David Sassoli, da ni stvar slovenskega EU-predsedovanja, kako se v afganistanski humanitarni krizi pozicionira Evropska unija. Vsekakor je na mestu solidarnost, je dodal. Janša je odgovoril, da je to natanko stvar držav članic Evropske unije, med njimi pa da ni prav nobenega soglasja za nov begunski val ...
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je že pred dnevi zavzela za zakonite in varne poti v EU za ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Države članice je zato na videozasedanju notranjih ministrov EU v sredo pozvala, naj pospešijo preselitve. Afganistan ni varen, zato ni mogoče pošiljati ljudi nazaj, je opozorila, treba je preprečiti, da se ljudje podajo na zelo nevarno pot in nezakonito pridejo na meje EU. "Ne smemo čakati, da se ljudje znajdejo na naši zunanji meji. Pomagati jim moramo pred tem," je še dejala komisarka.
Dokler bo Kurz kancler, Avstrija zaprta za Afganistance
"Ne strinjam se, da bi v Avstrijo morali sprejeti še več ljudi, ampak prav nasprotno," je avstrijski kancler Sebastian Kurz povedal v intervjuju za televizijo PULS 4.
V Avstriji že živi več kot 40.000 državljanov Afganistana, kar je glede na število prebivalcev druga največja afganistanska skupnost v EU. Možnost sprejema novih Afganistancev je Kurz odločno zavrnil: "Dokler bom kancler, se to ne bo zgodilo," je dejal. Izpostavil je "posebej težko integracijo" te skupine prebivalstva. Za državo bi sprejemanje ljudi, ki se ne bi mogli vključiti v družbo, predstavljalo velik problem, je povedal.
Da so početja talibanov kruta in da so razmere v Afganistanu neznosne, po njegovih besedah ni mogoče zanikati. Zato je Kurz pozval mednarodno skupnost k aktivnostim za izboljšanje položaja. Obenem pa je predlagal, naj prebivalci Afganistana pomoč poiščejo v sosednjih državah. Izpostavil je Turkmenistan in Uzbekistan, EU pa naj po besedah avstrijskega kanclerja državam v regiji zagotovi vso potrebno podporo.
Možnost sprejema dodatnih beguncev iz Afganistana je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v soboto zavrnil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. V telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel je rekel, da je nov migrantski val neizogiben, če ne bodo sprejeli ustreznih ukrepov. Toda Turčija, v kateri že živi pet milijonov beguncev, po njegovih besedah "ne more prevzeti dodatnega bremena migrantov".
London: Naše misli so z družinami umrlih civilistov
V kaosu v okolici letališča v Kabulu je v soboto umrlo sedem afganistanskih civilistov, je sporočilo britansko obrambno ministrstvo.
Na območju okrog letališča že dneve vladata kaos in gneča, saj si ob tujih državljanih tudi številni Afganistanci po prihodu talibanov na oblast želijo zapustiti državo. V zadnjem tednu je v pritisku množice življenje izgubilo vsaj 20 ljudi.
"Naše misli so z družinami sedmih afganistanskih civilistov, ki so žal umrli v množicah v Kabulu," je sporočilo britansko ministrstvo po najnovejši informaciji o žrtvah. Razmere na območju letališča ostajajo težavne, a delajo vse, kar lahko, da bi zagotovili varnost, so zagotovili. Pred tem je poročevalec britanske televizije Sky News poročal o kaotičnih razmerah pred vhodom na letališče, pri čemer naj bi bilo v soboto umrlo več ljudi, ki jih je stisnila množica zbranih.
Odkar so prejšnji konec tedna v Afganistanu oblast prevzeli talibani, se proti letališču v Kabulu dnevno zgrinjajo številni Afganistanci, ki si želijo vstopiti na območje letališča, da bi lahko s kakšnim od evakuacijskih letov zapustili državo. Številne države iz Kabula umikajo tako svoje državljane kot njihove afganistanske sodelavce. Državo pa si želijo zapustiti še številni drugi.
ZDA so v soboto sporočile, da so v zadnjem tednu evakuirale okrog 17.000 ljudi. Okno priložnosti za odhod se sicer oži, saj Washington napoveduje dokončen umik svojih sil, ki trenutno varujejo letališče, do 31. avgusta.
Več tujih veleposlaništev, vključno z ameriškim, je v soboto pozvalo svoje državljane, naj zaradi varnostnih groženj ne poskušajo doseči letališča. V nedeljo pa so za razmere ob evakuaciji tisočev tujih državljanov in Afganistancev talibani okrivili ZDA. Po besedah Amira Hana Mutakija ZDA "z vso njihovo močjo in zmogljivostmi ni uspelo zagotoviti reda na letališču", medtem ko da je drugod po državi mir.
Drug predstavnik talibanov, Abdul Kahar Balči, pa je za Al Džaziro izjavil, da imajo, ko gre za varnostne dogovore na letališču, "delovni odnos" z ZDA. Nadzorne točke izven letališča so pod njihovim nadzorom, notranje pa nadzorujejo ZDA. "So v stalnem medsebojnem stiku," je navedel.
Fifa in sindikat nogometašev bosta pomagala pri evakuaciji
Mednarodna nogometna zveza (Fifa) in Sindikat profesionalnih nogometašev FIFpro bosta pomagala pri evakuaciji tistih nogometašev in nogometašic iz Afganistana, ki bodo to želeli.
"Sodelujemo s FIFpro. Pomembno je, da hitro in pravilno ocenimo število nogometašev in nogometašic, ki si tega želijo," je povedala generalna sekretarka Fife Senegalka Fatma Samoura. Dodala je, da so že v preteklosti sodelovali pri evakuaciji športnikov iz Afganistana, zato bodo ob zadnji zaostritvi razmer v državi storili vse, da znova vzpostavijo ta sistem.
Sindikat nogometašev je na twitterju v petek sporočil, da bo "v dialogu z oblastmi v različnih državah za vzpostavitev evakuacijskih načrtov za športnike, ki živijo v tveganih razmerah". FIFpro si želi čim več športnikov spraviti na varno.
Sindikat in Fifa sta izrazila zaskrbljenost po smrti nogometaša mladih afganistanskih selekcij Zakija Anwarija, ki je bil žrtev usodnega padca, ko se je poskušal držati letala, da bi pobegnil iz svoje države, v kateri so talibani prevzeli nadzor.
