Pred sedežem Ine so razstavili šestmetrsko skulpturo Umetniški greben. Inina plinska ploščad Ivana D se je potopila zaradi obrabljenosti materialov in slabo zvarjenih spojev, prav tako je niso zgradili popolnoma v skladu s prvotno zasnovo. Delovala je od januarja 2001, potonila pa je decembra 2020 v severnem Jadranu. Leži na globini 41 metrov.
Aktivisti Greenpeacea so opozorili, da so od nesreče minila že več kot tri leta, več sto ton jekla pa še vedno leži na dnu morja. Obenem je Greenpeace sprožil peticijo, s katero od hrvaške vlade zahteva, naj Ini naloži takojšnjo odstranitev ploščadi z dna morja.
Hrvaški državni inšpektorat je septembra 2021 odredil odstranitev potopljene konstrukcije v roku enega leta, a Ina tega še vedno ni storila. Za to hrvaški Greenpeace krivi tudi ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj, ki da prenaša takšno stanje ter varuje interes družbe na škodo okolja in odpira prostor za podobno ravnanje z ostalimi ploščadmi, s čimer bi Jadran lahko postal "grobišče Ininih plinskih ploščadi".
Ina, ki je v lasti države in madžarske energetske skupine Mol, v javnosti že nekaj časa promovira idejo, da bi potopljeno ploščad spremenili v umetni greben. Pri tem se sklicuje na raziskave, ki jih je naročila sama in govorijo tej ideji v prid, saj da bi umetni greben obogatil floro in favno pomorskega sveta.
Morski biolog iz Greenpeace International s sedežem v Veliki Britaniji David Santillo po drugi strani meni, da ima gradnja umetnih grebenov smisel samo, če so projektirani izključno za ta namen, ne pa da so izgovor za dotrajane platforme.
Po javnomnenjski anketi iz junija, ki jo je naročil Greenpeace, kar 74 odstotkov Hrvatov meni, da bi Ivano D morali odstraniti.
