(INTERVJU) Elie Rosen: Antisemitizma ne moremo izkoreniniti

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je Judovsko združenje Slovenije v sodelovanju s Sinagogo Maribor v mariborskem Sodnem stolpu pripravilo spominsko slovesnost, poimenovano Strune spominjanja. O pomenu holokavsta in ohranjanju judovske kulture in tradicije smo se pogovarjali s predsednikom združenja Eliejem Rosnom, ki je tudi predsednik Združenja judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane ter je bil gostitelj mariborske prireditve.

Kako pomembno je ohranjanje spomina na holokavst?

"Spominjanje holokavsta, upamo, vodi v refleksijo. Ta je koristna za prenašanje spomina na mlajše rodove in za prihodnost, da vemo, da se takšni dogodki ne smejo ponoviti. Svetovni dan spomina na holokavst je tudi dan boja proti rasizmu in diskriminaciji."

Kako kot predsednik Judovskega združenja Slovenije gledate na aktivnosti še drugih judovskih društev in institucij v Sloveniji?

"V Sloveniji sta dve judovski organizaciji. Imamo judovsko ortodoksno skupnost in prijateljsko združenje Gradca in Ljubljane. Mislim, da moramo dajati poudarek judovskemu življenju v Sloveniji v smislu, saj to ni tako razvito kot na primer v Avstriji. Zato mi Avstrijci podpiramo razvoj tega v Sloveniji tako finančno kot na druge načine. S Slovenijo smo povezani tudi z zgodovinskega vidika, kajti judje Koroške in Štajerske so bili povezani v isti državi pred prvo svetovno vojno."

V Mariboru imamo Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki odkriva in izobražuje o judovski dediščini.

"Sinagoga Maribor je kulturnozgodovinska ustanova in ne sinagoga v verskem smislu. V Mariboru že dolgo ni judovske skupnosti. So pa seveda zelo dejavni. V Ljubljani smo leta 2021 ustanovili sinagogo, kjer rabini izvajajo verske obrede in gre za dobro sodelovanje tudi na področju judovske kulture."

Konec osemdesetih let ste preprečili rušitev sinagoge v Badnu pri Dunaju. Zakaj?

"Dogodek, ki se je zgodil v Badnu, 26 kilometrov južno od Dunaja, je zelo povezan s holokavstvom. V Badnu je bila pred drugo svetovno vojno velika judovska skupnost, druga ali tretja po velikosti v Avstriji. Po vojni ji niso posvetili nobenega obeležja ali spomenika. Zato sem se odločil, da preprečimo rušitev sinagoge, saj je to bil edini spomin in pomenik na to številčno judovsko skupnost, žrtev holokavsta. Tudi takšnih dogodkov se spominjamo ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst."

Dvanajst let ste bili predsednik komisije za enako obravnavo v Avstriji, ki se bori proti etnični, verski in spolni diskriminaciji. Kaj vse ste dosegli?

"To je bila zelo pomembna funkcija, ukvarjali in preučevali smo veliko diskriminacij. Senzibilirali smo človeške potrebe in čustva, delo je temeljilo na osebnem pristopu in odnosu. Bila je zelo dobrodošla in pomembna izkušnja."

Kaj menite o antisemitizmu, je še zmeraj prisoten?

"Nikoli ni izginil, še zmeraj je tu. Po drugi svetovni vojni je zaradi vseh dogodkov nekoliko poniknil, nato pa je znova nastopil. Vse članice EU poročajo, da se je stopnja antisemitizma v zadnjih letih enormno povečala. Dogajajo se napadi na judovske ustanove in ljudi. Obstaja sicer več oblik antisemitizma, manj je nacionalnega in verskega antisemitizma, je pa ga več v smislu neodobravanja proizralesko orientirane politike. Soočamo se tudi z levičarskim antisemitizmom. Menim, da antisemitizma ne moremo izkoreniniti, sam se zato osredotočam na svoje delo in se tako borim proti sovražnostim."

Pred nekaj leti ste bili napadeni tudi sami?

"To je bila neprijetna situacija, ki me je prizadela, ni pa bistveno vplivala na moje delo. Skušam to pustiti za sabo in temu ne posvečam preveliko pozornosti."

Ste odkrit nasprotnik BDS - gibanja za pravice Palestincev in deklariran sionist. Zakaj nasprotujete palestinskim prizadevanjem za svoje pravice in svobodo?

"Gibanje BDS je zelo znano po svetu in številne države so proti njemu sprejele resolucije, tudi številni parlamenti avstrijskih zveznih dežel. Borim se proti BDS, ker je ta tesno povezan s politično levico in antisemitizmom v smislu protiizraelskih idej."

Kako pa gledate na aktualne razmere v Izraelu? V zadnjih spopadih v Gazi je bilo ubitih deset Palestincev.

"Razmere so težke, tudi notranjepolitična situacija v Izraelu ni dobra. Odnosi med Izraelom in Palestino so skrb vzbujajoči. Hamas je teroristična organizacija, ki obvladuje celoten palestinski prostor in ne priznava izraelske pravice do lastne države. Glede krize nisem optimističen, ne verjamem, da bosta strani dosegli mir. Če pogledamo druge arabske države, tudi tam ni miru. Moramo biti realni, konec spopadov še ni blizu."