O možnostih sodelovanja med državama bosta tako razpravljala slovenski minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec in hrvaški gospodarski minister Tomislav Čorić, ki se bosta v Zagrebu sestala že naslednji ponedeljek. Ministra bosta razpravljala o širitvi plinovoda od Lučkega prek Zaloga do Logatca ter nadaljnjem sodelovanju pri Nuklearni elektrarni Krško.
"Trudimo se, da najdemo skupne pristope, ko gre za dobave, transportne poti, za ostalo potrebno logistiko. Je pa plin seveda manjši del energentov, ki jih potrebujemo za normalno življenje v Evropi. Zelo pomembna je tudi jedrska energija," je povedal Janša. Dodal je, da državi na obeh področjih vidita veliko možnosti sodelovanja, ko gre za zadostitev potreb tako Slovenije kot Hrvaške.
"Velik del Evrope je v celoti ali deloma odvisen od uvoza energentov iz Rusije in vse tisto, kar predstavlja alternativo temu uvozu in odvisnosti, v tem trenutku predstavlja evropsko prioriteto," je povedal Janša.
Želja Slovenije je po njegovih besedah, da bi imela dovolj kapacitet za to, da je energetsko samozadostna, tudi če je energetski trg v težavah. "Kar se tiče našega interesa za zakup kapacitet, so tiste kapacitete, ki so že zakupljene, zakupljene, naš interes je za dodatne kapacitete," je o zakupu hrvaških kapacitet še dejal slovenski premier.
Slovenija letno potrebuje približno milijardo kubičnih metrov plina. Velik del kapacitet bi zagotovil že plinovod od Lučkega do Logatca, njegova kapaciteta pa bi znašala 270 milijonov kubičnih metrov, kar je po besedah Janše pomembna količina slovenske oskrbe s plinom.
Slovenija potrebuje plin, Hrvaška elektriko
Medtem ko Sloveniji manjka plina, pa Hrvaški primanjkuje elektrike. Tako je hrvaška vlada po besedah Plenkovića izrazila pripravljenost, da bi pri gradnji drugega bloka Neka sodelovala po modelu, kot je sodelovala do zdaj. Janša je dejal, da bodo možnosti za to sodelovanje, ko gre za skupne naložbe drugega bloka Neka, v prihodnje preverila pristojna ministrstva.
Premierja sta govorila tudi o drugih dvostranskih vprašanjih, med njimi o ribolovu v Piranskem zalivu. Plenković je izpostavil, da sta državi v zadnjih letih poglobili odnose in da bosta te sprostili tudi v primeru tega vprašanja, in sicer tako, da ribičev ne bodo kaznovali ne slovenski ne hrvaški policisti.
Predsednika vlad sta se dotaknila tudi begunske krize. Pri tem je Janša dejal, da je Slovenija pripravljena sprejeti proporcionalno število beguncev glede na velikost države in število prebivalcev.
"Ni napetosti, vse probleme, ki obstajajo, tudi če trajajo več let, rešujemo na tihi način in tako, da so na zadovoljstvo obeh vlad, narodov," je o siceršnjih odnosih med Slovenijo in Hrvaško dejal hrvaški premier in se Sloveniji zahvalil, ker je Hrvaško podprla pri vstopu v Evropsko unijo, pri pridruževanju schengenskemu območju in prizadevanjih, da postane članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
"Imate vso podporo za članstvo v integracijah, kjer je Slovenija članica, Hrvaška pa še kandidatka," je medtem dejal Janša.
Plenković in Janša sta se pogovarjala tudi o trgovinskem sodelovanju med državama, ki je doseglo 5,6 milijarde evrov izmenjave, in sodelovanju na področju turizma. Hrvaški premier je pri tem izpostavil izjemno veliko število slovenskih gostov v minulem letu. Lani je Hrvaško namreč obiskalo kar 1,16 milijona slovenskih turistov, je dejal.
