Med njimi so največ nepremičnin kupili prebivalci Slovenije, ki so kupili 3392 nepremičnin ali 100 več kot leto prej, piše časnik Jutarnji list.
Po številu kupljenih nepremičnin so se za Slovenci lani uvrstili Nemci. Kupili so okoli 3000 nepremičnin, kar je za petino manj kot v letu 2022, podatke hrvaške davčne uprave navaja hrvaški časnik. Sledili so kupci iz Avstrije, Češke in Slovaške.
Promet z nepremičninami na Hrvaškem se je lani v primerjavi z letom 2022 zmanjšal v 12 županijah. V Zagrebu se je denimo zmanjšal za nekaj več kot sedem odstotkov, v splitsko-dalmatinski županiji pa je padel za 10 odstotkov.
V devetih županijah, predvsem na severu in vhodu države, se je promet z nepremičninami povečal. Najbolj ali za dobro polovico se je povečal v varaždinski županiji. Večji promet so zabeležili še v šibeniško-kninski, sisaško-moslavški, bjelovarsko-bilogorski, brodsko-posavski in vukovarsko-sremski županiji.
Četrtino kupoprodajnih pogodb so lani sklenili za nakup poslovnih, trgovskih in gostinsko-turističnih objektov. Sledili so kmetijska zemljišča, ki so predstavljala petino prometa, ter stanovanja in apartmaji, prav tako s petino prometa. Na četrtem mestu so bila gradbena zemljišča.
