Boris Jaušovec
Član vlade Furlanije - Julijske krajine (FJK) Pierpaolo Roberti je naredil salomonsko potezo in v deželni skupščini sporočil, da se je vlada uradno odpovedala predlogu spremembe deželnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2007. Ob tem je za prihodnji teden sklical sestanek, na katerega bodo vabljeni tudi predstavniki slovenske manjšine, piše slovenska tiskovna agencija STA.
Z registrom na register
Kot smo v Večeru že poročali, je deželna vlada v Trstu nedavno predlagala, da bi sedanjemu registru slovenskih organizacij dodali še register organizacij, ki negujejo jezikovne različice v Beneški Sloveniji. Na ta način bi se lahko za denar, po zakonu namenjen za zaščito slovenske manjšine, potegovala tudi društva, ki trdijo, da narečja v Reziji, Nadiški in Terski dolini niso slovenska, ampak nekaj posebnega oziroma povsem samosvojega. Spričo te argumentacije predlog ni bil sprejemljiv za krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO). Poleg tega bi se porodilo tveganje, da bi prav tiste sredine, ki odkrito delujejo proti priznanju slovenskega jezika in identitete, začele prejemati javna finančna sredstva iz zaščitnega zakona za Slovence.
Deželna skupščina bi sicer morala predlog obravnavati že v četrtek, vendar, kakor nam je povedal direktor Primorskega dnevnika iz Trsta Aleksander Koren, zadeva ni prišla na dnevni red: "Kajti iz Palmanove so pred skupščino v Trst prišli številni protestniki, da bi preprečili predvideno zaprtje porodnišnice v svojem mestu. Poslanci so se zato v četrtek morali urgentno ukvarjati s tem vprašanjem. Da pa se je Roberti zdaj odpovedal spremembi zakona, je dobra novica, čeprav so v bistvu ta predlog dali nekako na čakanje. Vendar v Italiji to po navadi pomeni, da na poslanske mize ne bo prišel še magari naslednjih deset let."
Sklic omizja
Kot rečeno, je za prihodnji četrtek sklicano delovno omizje na sedežu deželne vlade v Trstu. Nanj bodo povabljeni trije deželni poslanci, Igor Gabrovec, Danilo Slokar in Giuseppe Sibau, predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO, Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, predstavnik slovenskega konzulata in predstavniki videmskih društev, ki so sprožila zahtevo po ločenem registru.
Vlada je sicer že včeraj določila skupno 30.000 evrov prispevka, ki bo preko posebnega razpisa namenjen delovanju šestih društev, ki niso vključena na seznam slovenskih društev, in občini Rezija za delovanje na osnovi člena o jezikovih različicah. Vendar ta denar ne bo vzet iz malhe, ki je namenjena Slovencem v Italiji. Kot je za STA ocenil Gabrovec, so navidezno našli primerno rešitev, saj so si "nekonvencionalna" društva na Videmskem izborila skromen prispevek za delovanje, struktura zaščitnega zakona pa je načelno rešena in je tako bilo vendarle upoštevano soglasno izraženo nasprotovanje slovenske manjšine. Opozoril pa je, da "ostaja odprto vprašanje o tem, ali je sploh uskladljiv pristop med tistimi, ki se imamo za Slovence, in onimi, ki slovenska narečja na Videmskem predstavljajo kot nekaj neodvisnega od slovenskega jezika, kulture in naroda".
Desnosredinska deželna uprava FJK je spremembo deželnega zakona predlagala brez posvetovanja s slovensko manjšino, ki si jo nekateri krogi v FJK želijo razcepiti, in se ni odzivaIa na javne proteste manjšinskih organizacij.
