Večina udeležencev odprtega zasedanja Varnostnega sveta (VS) Združenih narodov (ZN) na ministrski ravni o Bližnjem vzhodu v New Yorku je včeraj pozivala Izrael, naj vendarle spoštuje mednarodno humanitarno pravo in omogoči več nujne pomoči za Palestince v Gazi.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejal, da ni nihče nad mednarodnim humanitarnim pravom, je poročala slovenska tiskovna agencija STA. Tako je izrazil globoko zaskrbljenost nad očitnimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava, ki mu je svet priča v Gazi, pri čemer ni posebej omenjal Izraela. Guterres je pozdravil tri konvoje s humanitarno pomočjo, ki so od 7. oktobra, ko je Izrael zaradi napadov Hamasa blokiral Gazo, prišli do Palestincev. "Vendar je to le kapljica v morje resničnih potreb," je dejal. Dodal je, da bo Gaza v dnevu in pol ostala brez goriva, kar bo dodatna katastrofa. "Ponavljam svoj poziv za takojšnjo humanitarno prekinitev ognja," je dejal Guterres. Položaj na terenu je podobno opisal tudi posebni koordinator ZN za mir na Bližnjem vzhodu Tor Wennesland, za njim pa še namestnica generalnega podsekretarja ZN za humanitarne zadeve in nujno pomoč Martina Griffithsa Lynn Hastings.
Hamas je med napadi pobil 1400 Izraelcev in zajel več kot 220 talcev. Izraelski maščevalni odgovor pa je do včeraj popoldne po palestinskih podatkih terjal življenja 5791 ljudi, med njimi kar 2360 otrok. Hastings je to potrdila in povedala: "Če ne bo goriva, ne bo bolnišnic, ne bo pitne vode, ne bo hrane. Izrael mora takoj obnoviti oskrbo z vodo in elektriko, treba pa je najti način za dostavo goriva v Gazo." Palestinski zunanji minister Rijad Al Maliki je poudaril: "Nujno je treba končati pokol, ki ga izvaja Izrael pod nezakonito okupacijo. In Varnostni svet ZN ima dolžnost, da ustavi pokol. To zahteva tudi naše človeško dostojanstvo."
Nato pa je izraelski zunanji minister Eli Cohen večkrat povzdignil glas in Guterresa vprašal, v katerem svetu živi, da kritizira Izrael. Našteval je imena talcev, ki so jih ugrabili pripadniki Hamasa, in predvajal domnevne posnetke pogovorov med teroristi, ki se veselijo prelivanja judovske krvi. Ob tem je pozval mednarodno skupnost, naj pritisne na Katar, ki naj bi imel vpliv, da prepriča Hamas v izpustitev vseh talcev. Zunanji minister Brazilije Mauro Viera je po tem znova pozval k spoštovanju humanitarnega prava in dejal, da ima Izrael kot okupacijska sila "pravno in moralno obveznost, da zaščiti prebivalce Gaze".
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pojasnil, da so ZDA nedavno glasovale proti brazilskemu predlogu resolucije o Bližnjem vzhodu, ker ta ni omenil pravice Izraela do obrambe pred teroristi. Izpostavil je še potrebo po preprečitvi širjenja spopadov v regiji in posebej zagrozil Iranu, da bodo ZDA branile svoje ljudi, če bodo Iran ali s tamkajšnjim režimom povezane oborožene skupine napadle Američane. "Edina pot do trajnega miru je rešitev dveh držav, nad katero ne smemo obupati. Palestinci si zaslužijo svobodo in samoodločbo," je še dejal državni sekretar ZDA.
Zasedanje se je sinoči nadaljevalo z izjavami zunanjih ministrov, vendar pa v ozadju ni bil pripravljen noben predlog resolucije. Varnostni svet je sicer doslej zavrnil že dva predloga - najprej ruskega, ki ni obsodil napada Hamasa, nato pa še brazilskega, ki je napade obsodil, vendar so ZDA uporabile pravico do veta, ker ni izrecno omenil pravice Izraela do samoobrambe.
Predsednika Rusije in Turčije, Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdogan, sta v telefonskem pogovoru izrazila globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega števila civilnih žrtev in katastrofalnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, so včeraj sporočili iz Kremlja. Predsednika sta govorila tudi o izraelskih napadih na stanovanjske soseske in verska poslopja in jih označila za nesprejemljive. Zavzela sta se za rešitev dveh držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Erdogan je Zahodu očital, da kljub humanitarni krizi v Gazi molči. "Opazili smo, da je VS ZN poglobil krizo z enostranskim odnosom, namesto da bi končal prelivanje krvi, zagotovil čimprejšnjo prekinitev ognja in ukrepal v smeri preprečevanja civilnih žrtev," je bil kritičen v izjavi ob 78. obletnici ustanovitve ZN.
Medtem je včeraj francoski predsednik Emmanuel Macron na obisku v Izraelu opozoril pred širjenjem konflikta med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, je poročala nemška tiskovna agencija DPA, in ocenil, da bi moral biti glavni cilj osvoboditev talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra ob napadu na Izrael. Izrazil je solidarnost Francije z Izraelom v njegovem boju s terorizmom. Tako je po pogovoru z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom v Jeruzalemu izrazil neomajno solidarnost Francije z Izraelom in mu zagotovil, da ni sam v boju proti terorizmu. Pred tem se je na letališču v Tel Avivu srečal s svojci izraelskih Francozov, ki so bili ubiti v Hamasovih napadih ali pa so kot talci zajeti na območju Gaze. Izrazil jim je solidarnost Francije. "Žalujemo z Izraelom. Trideset naših rojakov je bilo ubitih 7. oktobra, devet jih je še vedno pogrešanih," je ob tem zapisal na omrežju X. Sinoči se je francoski predsednik na zasedenem Zahodnem bregu sestal še s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, nato pa je odpotoval v jordansko prestolnico Aman.
V noči na torek so izraelske sile med bombardiranjem Gaze ubile okoli 140 civilistov. Napade je potrdila tudi izraelska vojska, ki navaja, da so bile tarče povezane s Hamasom in da so ubili več poveljnikov tega gibanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
