Narges Mohamadi je svoje življenje posvetila obrambi človekovih pravic v Iranu, med drugim se je zavzemala za odpravo obvezne nošnje hidžaba za ženske in smrtne kazni.
51-letna aktivistka in novinarka, ki je v zaporu v Iranu, je bila nagrajena za "njen boj proti zatiranju žensk v Iranu in boj za spodbujanje človekovih pravic in svobode za vse", je ob razglasitvi letošnje dobitnice nagrade povedala predsednica norveškega Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen.
V zadnjih dveh desetletijih je bila že večkrat zaprta zaradi svoje kampanje proti obvezni nošnji hidžaba za ženske v Iranu in smrtni kazni.
Je podpredsednica Centra za zagovornike človekovih pravic, ki ga je ustanovila iranska odvetnica za človekove pravice Širin Ebadi, prav tako Nobelova nagrajenka za mir leta 2003.
Nobelova nagrada za mir velja za najprestižnejšo, lani pa so jo prejeli beloruski aktivist Ales Bjaljacki ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine.
Seznam kandidatov je sicer tajen, vendar pa je bilo znano, da je med nominiranci za nagrado za mir 351 posameznikov in organizacij, kar je drugo največje število kandidatov v zgodovini.
Med nominiranci je bil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Nekateri pa so že prej kot možne dobitnice videli prav iranske aktivistke za pravice žensk.
Letošnji teden Nobelovih nagrad se je sicer začel v ponedeljek z razglasitvijo nagrajenca za medicino, končal pa se bo prihodnji ponedeljek z razglasitvijo prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo.
Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra - na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije.
Združeni narodi zahtevajo njeno izpustitev
Po razglasitvi dobitnice nagrade za mir se vrstijo čestitke in izrazi podpore, pa tudi pozivi k njeni izpustitvi. Združeni narodi so pozvali Teheran, naj izpusti aktivistko in tudi vse ostale zagovornike človekovih pravic v Iranu.
"Ženske v Iranu so bile navdih za svet," so dejali v uradu Visokega komisarja ZN za človekove pravice v Ženevi. "Njihov pogum in odločnost spričo povračilnih ukrepov, ustrahovanja, nasilja in pridržanja sta izjemna," so poudarili.
"Primer Narges Mohamadi je simbol velikega tveganja, ki ga ženske prevzamejo, da zagovarjajo pravice vseh Irancev. Pozivamo k njeni izpustitvi in izpustitvi vseh zagovornikov človekovih pravic, ki so zaprti v Iranu," so dodali v uradu ZN.
Tiskovna predstavnica urada ZN za človekove pravice Elizabeth Throssell pa je ob tem dejala, da Nobelova nagrada za mir iranski aktivistki "resnično poudarja pogum in odločnost iranskih žensk".
Čestitke ob nagradi je Narges Mohamadi izrekla tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Nagrada po njenem mnenju "priznava pogumen in plemenit boj iranskih žensk, ki kljub tveganju kljubujejo zatiranju".
"Navdihujejo ženske po vsem svetu, da se zavzemajo za svojo svobodo in pravice," je predsednica zapisala na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, zapis pa sklenila z besedami "Ženske, življenje, svoboda", kar je bilo geslo protivladnih protestov v Iranu.
Nobelova nagrada za mir Narges Mohamadi in tudi ženskam v Iranu kaže "moč žensk za svobodo", pa je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. "Neustrašnega glasu Narges Mohamadi ni mogoče zakleniti, prihodnost Irana so njegove ženske," je zapisala na omrežju X.
Na podelitev nagrade se je odzvala tudi družina Narges Mohamadi. Nagrada je "zgodovinski in globok trenutek za iranski boj za svobodo", je sporočila družina, ki obžaluje, da Mohamadi ni mogla deliti tega "izjemnega trenutka".
Družina je na uradni strani zaprte iranske aktivistke na Instagramu zapisala, da čast pripada vsem Irancem, "zlasti pogumnim ženskam in dekletom iz Irana, ki so očarale svet s svojim pogumom v boju za svobodo in enakost".
