V štirih letih bodo španski volivci že četrtič poklicani na volišča. Kralj Filip VI. je namreč v torek zvečer sporočil, da ne bo predlagal nobenega kandidata za premiera. Socialist Pedro Sanchez torej ostaja predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, nove volitve pa bodo 10. novembra.
Sanchez se je tako odločil, potem ko so spodleteli poskusi, da bi si zagotovil večino v parlamentu. Pogajanja z levičarsko stranko Unidas Podem (UP) so propadla, ker socialisti niso bili pripravljeni na koalicijsko vlado; slednja ne sodi v tradicijo Španije, kjer so bile od vzpostavitve demokracije po smrti diktatorja Franca leta 1975 vse vlade enobarvne. Vendar je tokrat nad pogajanji med socialisti in UP lebdelo katalonsko vprašanje. UP je namreč vztrajal, da bi bila v vladni program vključena problematika Katalonije. Saj ne da bi voditelj te stranke Pablo Iglesias predlagal priznanje Katalonije, ampak je vztrajal pri dialogu s katalonskimi politiki in dopuščal možnost samoodločbe.
Preveč Riverovih pogojev
Ko je bilo jasno, da je možnost te koalicije odpadla, se je pojavila ponudba voditelja liberalne stranke Ciudadanos Alberta Rivere, ki je predlagal Ljudski stranki dogovor o vzdržanju, kar bi omogočilo Sanchezu sestavo manjšinske vlade, vendar je Rivera postavil precej pogojev, med temi možnost ponovne uveljavitve 155. člena ustave, torej razpusta katalonskega parlamenta in vlade kot po referendumu pred dvema letoma. Dodal je celo možnost uveljavitve enakega ukrepa proti baskovski vladi, ker vladno koalicijo sestavlja tudi skrajno levičarska stranka Bildu. Ljudska stranka se vabilu ni odzvala, Sanchez je plašno odgovoril, končalo pa se je z napovedjo novih volitev, ki bodo 10. novembra.
Javnomnenjske raziskave napovedujejo socialistom več glasov kot na zadnjih volitvah, vendar ne dovolj za absolutno večino. Obstaja predvsem vprašanje velikega števila katalonskih poslancev. Zdaj jih je 23, izvoljenih na listah republikanske levice ERC in liberalne stranke Junts per Catalunya. Dejansko so, kakorkoli človek pogleda, ti poslanci jeziček na tehtnici - in verjetno bo tako ostalo tudi v prihodnje. Nepopustljiva politika Sáncheza do Katalonije bi znala tudi po 10. novembru onemogočati sestavo nove vlade, vendar je nesmiselno zdaj razpravljati o tem. V prihodnjih dneh bodo objavljene nove javnomnenjske raziskave, ki bodo že izvedene ob znanem dejstvu, da bodo v novembru zares volitve.
Koliko je sodstvo samostojno?
Vendar se Sanchez ni omejil le na napoved, da ne bo sestavljal vlade in da bodo novembra nove volitve. V svoj govor je vpletel proces proti katalonskim politikom in voditeljem civilne družbe, ki že od junija čakajo na razsodbo. Dejal je namreč, da bo razsodba objavljena v oktobru. To je bilo sicer že nekajkrat najavljeno, vendar ni naloga predsednika vlade v državi, ki trdi, da je sodstvo samostojna veja oblasti, napovedovati datum neke razsodbe.
Katalonce je ta napoved razburila, čeprav jo nekateri opazovalci skušajo omiliti z oceno, da gre za Sanchezovo željo, da bi razsodba ne bila preblizu volitvam. Kakorkoli že, ta napoved je nenavadna, kot je tudi nenavadno dejstvo, da Sanchez ni zanikal možnosti, da bi ponovno uporabili 155. člen ustave ter razpustili katalonski parlament in odstavili vlado. Skratka, obeta se zelo napeto obdobje. Ostaja pa dejstvo, da je od volitev 27. oktobra 2015 Španija 44 odstotkov časa brez vlade s popolnimi pooblastili. Je sedaj edina evropska država v takem stanju.
