"Dogovora še vedno ni, ga niti nismo pričakovali," je poudaril Šarec po koncu vrha. Po dveh dneh pogajanj voditelji niso prišli nikamor, je potrdil.
Za neuspeh je slovenski premier okrivil t. i. varčno četverico neto plačnic, ki želijo zmanjšati proračun in po njegovih besedah niso dovolj ambiciozne. "Zaradi njih so se pogajanja ustavila in smo bili ves dan priča prestavljanju plenarne seje," je dejal.
Štiri neto plačnice, ki vztrajajo, naj proračun znaša odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND), so Nizozemska, Danska, Švedska in Avstrija. V drugem taboru je skupina 17 kohezijskih držav, ki se po Šarčevih besedah zavzema za ambiciozen proračun in trdi, da z manj ni mogoče narediti več. "Imeli smo dve srečanji danes in bili na obeh srečanjih enotni, da to trenutno nima nobenega smisla," je poudaril premier.
Vrh EU brez dogovora o evropskem proračunu 2021-2027
Vrh EU, na katerem so voditelji članic EU razpravljali o predlogu proračuna EU za obdobje 2021-2027, se je končal brez dogovora. Evropska komisija je nazadnje predlagala obseg proračuna v višini 1,069 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kar pa očitno ni zadovoljilo držav članic.
Voditelji članic EU so prva resna pogajanja o proračunu EU začeli v četrtek popoldne in jih nadaljevali vso noč in današnji dan. Že od samega začetka je bilo pričakovati, da bodo pogovori zahtevni, kar se je izkazalo za resnično. Kar nekaj kritik je letelo tudi na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela zaradi njegovega načina vodenja pogajanj.
Danes sta skušala vajeti v svoje roke prevzeti nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pa nista uspela zagotoviti preboja. Evropska komisija je v zadnjem tehničnem predlogu nato oklestila prvotni Michelov kompromisni predlog, ki je obseg proračuna postavil pri 1,074 odstotka BND. A so države očitno ostale predaleč vsaksebi.
Varčni četverici, ki jo sestavljajo Danska, Nizozemska, Švedska in Avstrija in je vztrajala pri odstotku BND, se je 17 prijateljic kohezije po navedbah madžarskega premierja Viktorja Orbana danes zoperstavilo s ponudbo 1,3 odstotka BND, kolikor želi tudi Evropski parlament.
"Zadeve je treba zastaviti na novo"
Skupno, plenarno zasedanje, ki je bilo čez dan večkrat preloženo, je trajalo le kratek čas. O tehničnem predlogu, ki ga je predstavila komisija, po Šarčevih besedah sploh niso razpravljali, ker so ugotovili, da je "provokacija po vsem tem, čemur so bili priča v zadnjih 24 urah".
Kohezijske države so bile po njegovih navedbah enotne, da danes nima smisla odpirati novega kroga pogajanj, temveč je treba zadeve premisliti, tako da gre vsak domov in še enkrat vse preračuna.
"Zadeve je treba zastaviti na novo," poudarja Šarec. Zatika se po njegovih besedah že pri obsegu proračuna. "Dokler ne dobimo boljšega dogovora, nadaljnja pogajanja niso možna," je dejal.
Ob tem je Šarec ponovil, da bo Slovenija vztrajala, da 24-odstoten padec kohezijskih sredstev v primerjavi s sedanjim večletnim proračunom zanjo ni sprejemljiv.
Na vprašanje, ali je tudi po tehničnem predlogu, ki sicer predvideva dodatna sredstva za kohezijo, za Slovenijo predvideno 24-odstotno zmanjšanje kohezijskih sredstev, je premier odgovoril, da "za zdaj ni znano, ali bi to kaj izboljšalo zadeve".
Zdaj torej pričakujejo nov kompromisni predlog. Predvidoma se bodo znova sestali marca. Ali na rednem zasedanju ali bo sklicano še eno izredno zasedanje, za zdaj ni jasno. Se pa kot možen datum izrednega srečanja neuradno omenja 5. marec.
