S tem, ko se dvigujejo temperature zaradi podnebnih sprememb, količine snežnih padavin po vsem svetu upadajo, kažejo nove analize in zemljevidi klimatologov Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA). Pomanjkanje snega ni tako neškodljivo in ne pomeni le, da bomo imeli pozimi manj dela s kidanjem. Lahko povzroči povečano segrevanje ter moti razpoložljivost hrane in pitne vode za milijarde ljudi. Podnebni znanstveniki pravijo, da je prihodnost sneženja precej jasna: toplejši svet pomeni, da bo nakopičena voda v ozračju padla na Zemljo kot dež in ne kot sneg.
Možno je, da bodo podnebne spremembe v bližnji prihodnosti povzročile več ekstremnih zimskih neviht, lahko se pojavijo tudi leta, ko bo količina snežnih padavin nad povprečjem, a bo tega vse manj.
Po poročanju Indexa, ki povzema tuje medije, je zabeleženo že 2,7-odstotno zmanjšanje letne svetovne količine snega od leta 1973. Trend padanja je še posebej opazen na srednjih zemljepisnih širinah severne poloble – na območju severno od tropov in južno od Arktike, kjer živi velik del svetovnega prebivalstva.
Profesorica okoljskega inženirstva Univerze v Washingtonu Jessica Lundquist je za CNN pojasnila, da manj sneženja pomeni tudi manj snega, ki se nabere v snežni odeji. Za oskrbo z vodo je to ključnega pomena, saj deluje kot naravni rezervoar - v deževnih obdobjih vodo shranjuje kot sneg in jo nato, ko je do vode težje priti, sprosti kot stopljeni sneg.
Leta 2015 je Justin Mankin, klimatolog in izredni profesor geografije na Dartmouth Collegeu, izvedel študijo, ki je pokazala, da sta dve milijardi ljudi, ki vodo pridobivata s taljenjem snega, v veliki nevarnosti, saj se bo količina snega zmanjšala za kar 67 odstotkov. To vključuje dele južne Azije, ki so odvisni od taljenja snega iz Himalaje; Sredozemlje, vključno s Španijo, Italijo in Grčijo; in dele severne Afrike, kot je Maroko, ki so odvisni od taljenja snega iz gorovja Atlas.
