Ob robu srečanja zunanjih ministrov članic EU so potekali pogovori o tem, da bi na področju zunanje politike namesto s soglasjem odločali s kvalificirano večino, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). Pred zasedanjem se je namreč sestala skupina prijateljic kvalificirane večine, v kateri je tudi Slovenija. Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je podprl tovrstno odločanje.
V Bruslju je včeraj torej potekalo prvo srečanje neformalne skupine prijateljic odločanja s kvalificirano večino na področju zunanje in varnostne politike EU, je povedala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. "Veseli me, da so se skupini na našo pobudo pridružile različne članice, zadnja je to storila Romunija," je dodala. V neformalni skupini so poleg Slovenija še Belgija, Finska, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska in Španija.
Baerbockova je poudarila, da ne predlagajo revolucije, ampak oceno tega, kaj je mogoče storiti v okviru obstoječih pogodb, da bi bila zunanja in varnostna politika unije učinkovitejša. Da se že dolgo zavzema za glasovanje s kvalificirano večino, saj je odločanje s soglasjem prepočasno, pa je pred zasedanjem zunanjih ministrov EU dejal tudi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Obstoječe pogodbe v okviru tako imenovanih premostitvenih klavzul omogočajo prehod s soglasnega odločanja na odločanje s kvalificirano večino na določenih področjih, med drugim o sankcijah.
Budimpešta izpušča tihotapce ljudi
Zaradi odločitve Budimpešte, da iz zaporov pod pogojem, da v 72 urah zapustijo državo, izpusti več tisoč tujih tihotapcev ljudi, je Avstrija napovedala, da bo na zagovor poklicala madžarskega veleposlanika. "To je popolnoma napačen signal," je iz Bruslja, kjer se mudi na zasedanju zunanjih ministrov EU, sporočil avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. O nameri se je sicer že pogovarjal z madžarskim kolegom Petrom Szijjartom. Za avstrijskega zunanjega ministra je utemeljitev Budimpešte, da je bivanje tujih kriminalcev v zaporih predrago, v nasprotju z "jasnim stališčem" Madžarske proti tihotapljenju. Avstrija je v luči napovedane izpustitve konec tedna že napovedala poostritev nadzora na meji z Madžarsko. Odlok o izpustitev tujih zapornikov, obsojenih zaradi tihotapljenja ljudi, je konec aprila izdal madžarski premier Viktor Orban. V državi je zaprtih približno 2600 tujcev, večinoma obsojenih zaradi tihotapljenja. Kazni za tihotapljenje ljudi so stroge, saj osumljencem grozi do 20 let zapora. (dpa)
Na dnevnem redu zasedanja pa je bil med drugim predlog enajstega paketa sankcij proti Rusiji zaradi ruske agresije na Ukrajino, ki je namenjen predvsem preprečevanju izogibanja doslej uvedenim ukrepom. Govorili so še o novi tranši sredstev iz evropskega mirovnega instrumenta za podporo dobav orožja Ukrajini, je pred zasedanjem povedal Borrell. Odobritev nove tranše v višini 500 milijonov evrov blokira Madžarska, vendar pa težava po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika ni zgolj ta država. Pojasnil je, da enajsti paket sankcij vključuje nekatere določbe, o katerih želi razpravljati več članic. "Če želimo najti rešitev, je treba razpravljati," je poudaril visoki predstavnik. Ministrskega zasedanja se je iz Slovenije udeležil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je bila namreč včeraj še na obisku v Vietnamu, kjer je v Hošiminhu potekal Slovensko-vietnamski poslovni forum, ki se ga je udeležilo več kot 60 poslovnežev iz obeh držav. Ministri pa so v Bruslju razpravljali tudi o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini. Borrell je pozdravil odločitev zahodnih zaveznic, da pripravijo temelje za dobavo bojnih letal F-16 Ukrajini. Prvi korak je po njegovih besedah urjenje pilotov. Ob tem je izrazil upanje, da bodo bojna letala Ukrajini dobavili kmalu.
