Svetovna vojaška poraba je v letu 2022 in v luči ruskega napada na Ukrajino dosegla novo najvišjo vrednost, in sicer 2,24 bilijona dolarjev, je po poročanju Slovenske tiskovne agencija razvidno iz novega poročila stockholmskega Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri). Na globalni ravni so se tako vojaški izdatki na letni ravni povečali za 3,7 odstotka. Rekordno so se povečali tudi vojaški izdatki v Evropi, ki so s 480 milijardami najvišji od konca hladne vojne.
Po besedah raziskovalca in enega od soavtorjev poročila Nana Tiana so razlogi za rekordno porabo poleg vojne v Ukrajini tudi napetosti v vzhodni Aziji med ZDA in Kitajsko. "Nenehno povečevanje svetovnih vojaških izdatkov v zadnjih letih je znak, da živimo v vse bolj negotovem svetu," je dejal Tian. Vodilna država po višini izdatkov ostajajo ZDA (877 milijard dolarjev), sledita jim Kitajska (292 milijard) in Rusija (86,4 milijarde). Slednja je zaradi napada na Ukrajino s petega mesta skočila na tretje in povečala porabo za 9,2 odstotka. Sipri pri tem priznava, da so "številke zelo negotove glede na vse večjo nepreglednost ruskih finančnih oblasti" od začetka vojne v Ukrajini. "Razlika med ruskimi proračunskimi načrti in njeno dejansko vojaško porabo v letu 2022 nakazuje, da je invazija na Ukrajino Rusijo stala veliko več, kot je Moskva predvidevala," je te številke komentirala Lucie Beraud-Sudreau, direktorica programa za vojaške izdatke in proizvodnjo orožja pri Sipri.
Prvo peterico držav zaključujeta Indija (81,4 milijarde) in Savdska Arabija (75 milijard). "Kitajska vse bolj vlaga v svoje pomorske sile, da bi razširila svoj domet do Tajvana, nato pa še dlje od Južnokitajskega morja," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil Tian. Temu trendu glede na ugotovitve iz poročila sledijo tudi Japonska, Indonezija, Vietnam in Avstralija.
Države v Srednji in Zahodni Evropi so v letu 2022 skupaj porabile 345 milijard dolarjev, kar ob upoštevanju inflacije pomeni, da so prvič presegle raven iz leta 1989, ko se je končala hladna vojna. Pri tem so raziskovalci upoštevali tudi vojaško pomoč Ukrajini. Ta je zaradi vojne lani zabeležila 640-odstotno povečanje vojaških izdatkov na 44 milijard dolarjev in je trenutno na enajstem mestu v svetu, potem ko je bila še leto prej na 36. mestu. To je sicer največji letni porast, odkar Sipri od leta 1949 spremlja stroške oboroževanje držav.
Evropa kot celota je lani za vojsko namenila 480 milijard dolarjev, kar predstavlja 13 odstotkov več kot v dvanajstih mesecih pred tem. Na inštitutu so ob tem opozorili, da pri tej številki inflacija ni upoštevana, kar pomeni, da je bila dejanska poraba še višja. Poraba v Srednji in Zahodni Evropi se je v zadnjem desetletju povečala za tretjino, v naslednjem desetletju pa naj bi se ta trend nadaljeval in stopnjeval.
Največja porabnica proračunskih sredstev za obrambo v Evropi je Združeno kraljestvo, piše britanski časnik Guardian. Temu sektorju je London namenil 68,5 milijarde dolarjev. Sledi Nemčija, ki je lani pod kanclerjem Olafom Scholzem oznanila preobrat in izvedla največje oboroževanje po drugi svetovni vojni, za kar je namenila 55 milijard dolarjev in se povzpela na sedmo mesto globalne lestvice. Prvo deseterico zaključujejo še Francija, Južna Koreja in Japonska. V Evropi so ene največjih letnih povečanj izdatkov za orožje in vojsko imeli na Finskem (36 %), v Litvi (27 %), na Švedskem (12 %) in na Poljskem (11 %).
