Vojislav Bercko
Novi ameriški predsednik Joe Biden je držal obljubo. Še preden je na dan prisege nebo nad Washingtonom razsvetlil ognjemet, je sedel za masivno mizo v Ovalnem uradu Bele hiše in podpisal 17 izvršnih ukazov, s čimer je izničil nekatere najbolj sporne odločitve svojega predhodnika Donalda Trumpa. Včeraj je takšnih ukazov, ki omogočajo predsedniku ZDA, da vlada mimo dolgotrajnih zakonodajnih postopkov v kongresu, sprejel še deset, nanašali pa so se na obvladovanje pandemije koronavirusa. Med drugim je Biden namenil zvezna sredstva za ponovno odpiranje šol, ko bo to glede na epidemiološko stanje v posameznih zveznih državah ali okrožjih možno.
Vladanje z izvršnimi ukazi je v ZDA običajna praksa
Sto milijonov cepljenih v stotih dneh
Tudi sicer se Biden v nasprotju s Trumpom zaveda nevarnosti covida-19. Tako je bil njegov prvi podpisani izvršni ukaz tisti o obveznem nošenju maske in ohranjanju varnostne razdalje v zveznih zgradbah in na zveznih zemljiščih. To bodo morali spoštovati vsi zvezni uslužbenci. Biden, ki namerava v stotih dneh cepiti sto milijonov Američanov, upa, da se bo s tem upočasnila pandemija covida-19. Trump se za maske in varnostno razdaljo ni zmenil, oboje pa je na žalost postalo izraz politične opredelitve. Trumpovi podporniki so tako kot predsednik zavračali maske in razdaljo kakor tudi ukrepe zveznih držav proti pandemiji, demokrati pa so zdravstvene nasvete vzeli resno. Biden je tudi nemudoma vrnil ZDA v Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), iz katere jih je Trump umaknil, ko je iskal krivce za pandemijo. Med drugim jih je odkril v Kitajski in WHO, ki naj bi delala po nareku Kitajske.
Zadnja čestitka iz Slovenije
Potem ko so praktično vsi vidnejši slovenski politiki čestitali novemu predsedniku ZDA že novembra, ko je postalo jasno, kdo je zmagovalec, in še enkrat v sredo, je to kot zadnji storil predsednik vlade Janez Janša. Na twitterju je v sredo pozno zvečer sporočil, da je Bidnu čestital "na popolnoma enak način in s podobno vsebino kot leta 2005 z iste funkcije takratnemu predsedniku" Georgeu W. Bushu ml. "Slovenija in ZDA sta bili zaveznici v Natu takrat in sta danes," je še poudaril slovenski premier v tvitu.
Največ mednarodnih aplavzov je požel ukaz, da se ZDA po novembru lani, ko so uradno izstopile, spet vračajo k pariškemu podnebnemu sporazumu, ki je bil decembra 2015 sprejet med drugim po zaslugi predsednika Baracka Obame, ko je bil Biden podpredsednik. Čeprav sporazum v bistvu nobene države ne sili v nič, je Trump ZDA umaknil s trditvijo, da to uničuje ameriška delovna mesta. Z enim samim ukazom je Biden odpravil poplavo Trumpovih ukrepov v korist korporacijam in delovnim mestom, ki škodujejo okolju, kot je na primer dovoljenje za odlaganje rudniške nesnage v reke in potoke, rahljanje regulacij o čistem zraku in podobno. V zvezi s tem je agencijam zvezne vlade naročil višje standarde glede izpustov toplogrednih plinov v ozračje iz vozil ter med drugim ustavil izkoriščanje nafte in plina v naravnem zavetišču za divje živali na Aljaski. Odvzel je tudi dovoljenje za gradnjo in delovanje naftovoda Keystone XL za dostavo kanadske nafte v ameriške rafinerije v Mehiškem zalivu.
Boljši časi za migrante
Biden je podpisal tudi več izvršnih ukazov, ki zadevajo odnos do priseljencev in tujcev. Odpravil je Trumpovo prepoved vstopa v ZDA za državljane določenih muslimanskih držav, ki je leta 2017 povzročila popoln kaos na letališčih, vendar pa jo je vrhovno sodišče ZDA na koncu potrdilo. Zelo so si oddahnili tudi prebivalci ZDA, ki so jih mladoletne nezakonito pripeljali v državo starši ali skrbniki, saj ukaz te ljudi, ki druge domovine kot ZDA ne poznajo, ščiti pred izgonom. Trump jim je hotel zaščito odvzeti, kar so mu preprečila sodišča. Biden sicer zdaj še ne bo spremenil Trumpove politike do prosilcev za azil, ki čakajo na vstop v ZDA v Mehiki, podpisal pa je izvršni ukaz za zaustavitev del na tako imenovanem zidu na meji z Mehiko. Glede priseljevanja je Biden tudi prepovedal ločevanje staršev in mladoletnih otrok, konec kazenskega pregona za manjše imigracijske prekrške in ukazal ponovno združitev ločenih otrok in staršev. Ukazal je prav tako revizijo Trumpove politike do prosilcev za azil, ki so že v ZDA.
Manj popustljivo do Izraela
Bidnova administracija je kot enega prvih ukrepov izvedla preimenovanje funkcije veleposlanika v Sveti deželi. Če je bil ta doslej tituliran kot veleposlanik v Izraelu, je zdaj veleposlanik v Izraelu, na Zahodnem bregu in v Gazi. Slednji območji pripadata Palestincem, čeprav zlasti na Zahodnem bregu Izrael gradi nove in nove judovske naselbine. Trump je sicer priznal Jeruzalem kot glavno mesto Izraela in tja preselil veleposlaništvo ZDA, njegova vlada pa je tudi priznala izraelsko aneksijo delov Zahodnega brega in Golanske planote.
S posebnim ukazom je Biden uvedel trdnejša etična pravila o zaposlovanju v zvezni vladi, podaljšal je zvezni moratorij za deložacije in zaplembe nepremičnin, podaljšal je pavzo pri odplačevanju študentskih posojil do 30. septembra, zaščitil transseksualne osebe pred diskriminacijo v zvezni upravi in podpisal ukaz o pobudi za večjo rasno enakopravnost v vladi.
