Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je umrl v savdskem mestu Džeda, ni pa znano, kje ga bodo pokopali.
Ben Ali je bil predsednik Tunizije med letoma 1987 in 2011 in je bil drugi predsednik te države po osamosvojitvi leta 1956.
Rodil se je 3. septembra 1936 v kraju Sousse. Šolal se je na vojaških akademijah v Franciji in ZDA, po vrnitvi v domovino je deset let vodil varnostno-vojaški svet. Leta 1987 je najprej postal notranji minister, zatem predsednik vlade. Še istega leta je postal predsednik države. Na tem položaju je skladno z ustavo zamenjal prvega predsednika Tunizije Habiba Bourguibo, ki je bil uradno označen za senilnega in nesposobnega vodenja države.
Ob nastopu položaja je obljubil demokracijo in socialno pravičnost, a je nato državo vodil z železno roko. Leta 1989 je prepovedal zmerno islamsko gibanje Ennahda, ki je po njegovem padcu pridobilo na moči.
Na petih predsedniških volitvah, ki so potekale po njegovem prihodu na predsedniški položaj, kandidati opozicije niso imeli praktično nobenih možnosti za zmago. Po uradnih izidih je vedno dobil skoraj vse glasove, najslabše pa se je odrezal na svojih zadnjih volitvah leta 2009, na katerih je po udarnih podatkih dobil "le" 89,6-odstotno podporo.
Ko je prišel na oblast, je dejal, da želi odpraviti koncept dosmrtnega predsednika, a ob koncu tretjega mandata je dal spremeniti ustavo tako, da mu je omogočila obstanek na položaju.
Mednarodne organizacije za človekove pravice so njegovo administracijo kritizirale zaradi represije nad opozicijskimi strankami, opozarjale pa so tudi na njegov kult osebnosti in nadzor nad mediji.
Januarja 2011 je po večtedenskih množičnih protestih zapustil državo in s soprogo Leilo pobegnil v Savdsko Arabijo. Odtlej je bilo življenje njegove družine skrito pred očmi javnosti. Medtem ko je bil v izgnanstvu, so ga v domovini v odsotnosti na več procesih obsodili na dolgoletne zaporne kazni.
Protesti, ki so z oblasti odnesli Ben Alija, so sprožili arabsko pomlad, ki je strmoglavila tudi diktatorje v Egiptu, Libiji in Jemnu.
