"Danes je ruska vojska izvedla raketni napad na industrijsko območje jedrske elektrarne Pivdenoukrajinsk," je na Telegramu zapisal Energoatom in opozoril, da je močna eksplozija odjeknila le 300 metrov od reaktorjev. Eksplozija naj bi poškodovala več kot sto oken na stavbi elektrarne. Energoatom je prav tako objavil fotografije dva metra globokega kraterja, kamor naj bi treščila raketa, in dodal, da v napadu nihče od osebja elektrarne ni bil poškodovan.
Na ruski napad se je že odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je obsodil napad in ponovil, da Rusija ogroža ves svet in se jo mora ustaviti, preden bo prepozno.
Zelenski: V teku so priprave ne zavzetje ključnih mest
Zelenski je medtem v nedeljo v svojem dnevnem video nagovoru dejal, da nameravajo zaradi uspeha ukrajinske protiofenzive ponovno zavzeti vsa ozemlja v Ukrajini, ki jih je zasedla Rusija. "Morda se komu zdi, da smo po seriji zmag nekoliko utihnili," je dejal in nadaljeval, da so v resnici v teku priprave na ponovno zavzetje ključnih mest Mariupolj, Melitopolj in Herson.
Kot je še nadaljeval, pa si ukrajinske sile ne bodo prizadevale samo za ponovno osvojitev ozemlja, ki so ga nadzorovale pred začetkom ruske invazije februarja, ampak tudi za ozemlja v Donbasu in na Krimu.
Kijev je sicer od začetka septembra v okviru protiofenzive ponovno zavzel že več kot 6000 kvadratnih kilometrov ozemlja na jugu in vzhodu Ukrajine. Analiza britanskega obrambnega ministrstva ugotavlja, da je Rusija v zadnjem tednu zato znatno povečala število napadov na civilno infrastrukturo z raketami dolgega dosega.
Glede na neuspehe, s katerimi se Moskva sooča na fronti, ministrstvo opozarja, da bo ruska vojska verjetno nadaljevala s takšnimi napadi, da bi spodkopala javno moralo v Ukrajini.
Baltske države in Poljska uvedle omejitve za vstop ruskih državljanov
Litva, Latvija, Estonija in Poljska so se dogovorile, da bodo z današnjim dnem omejile vstop za ruske državljane na svoje ozemlje. Zanje tako s schengenskim vizumom za turistične, poslovne, športne ali kulturne namene vstop v te države odslej ne bo več dovoljen.
Medtem ko je bilo doslej prek omenjenih štirih držav še mogoče vstopiti v druge države schengenskega območja, to zdaj ne bo več mogoče. Ruskim državljanom s schengenskim vizumom bo odslej zavrnjen vstop, ne glede na to katera država članica ga je izdala.
Vseeno pa bodo veljale nekatere izjeme, med drugim za disidente, v primeru humanitarnih ali družinskih razlogov in za imetnike dovoljenj za bivanje v državah članicah EU.
Estonska predsednica vlade Kaja Kallas je medtem pozvala tudi druge države, naj se pridružijo prepovedi vstopa ruskim državljanom, za kar pa v EU zaenkrat ni potrebnega soglasja. "Uporabiti moramo vsa orodja, da bi Rusijo prisilili k prenehanju te vojne," je še dodala.
Države članice EU so sicer 9. septembra potrdile zamrznitev sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov med EU in Rusijo, kar je ruskim državljanom precej otežilo pridobivanje schengenskih vizumov.
Rusija zavrača obtožbe o vojnih zločinih v Izjumu
Ruske oblasti so danes zavrnile obtožbe Kijeva, da so ruske oborožene sile v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov zagrešile vojne zločine. Obtožbe so označile za lažne in dodale, da gre za enake neutemeljene obtožbe vojnih zločinov kot spomladi v Buči. "Gre za enake neutemeljene obtožbe kot v Buči. Gre za lažne obtožbe in seveda bomo v tej zgodbi zagovarjali resnico," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
V zadnjih dneh, odkar je bilo mesto Izjum v regiji Harkov osvobojeno od ruskega nadzora, so tam odkrili množično grobišče s približno 450 neoznačenimi grobovi. Guverner regije Harkov Oleg Sinegubov je opozoril, da je imelo kar 99 odstotkov najdenih trupel znake nasilne smrti.
Več trupel naj bi imelo zvezane roke za hrbtom, ena oseba pa je bila pokopana z vrvjo okoli vratu. Ukrajinska policija je medtem sporočila, da so v na novo osvobojenih krajih, kot sta Izjum in Balaklija, našli tudi približno deset prostorov za mučenje.
Zelenski je odkritje množičnih grobišč že primerjal s spomladanskim pokolom v Buči in ponovno pozval k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča, pred katerim bi Rusija odgovarjala za svoje zločine v Ukrajini.
Evropska unija je domnevna grozodejstva že obsodila, češko predsedstvo EU pa je pozvalo k ustanovitvi mednarodnega tribunala za vojne zločine, na katerem bi sodili odgovornim za poboje. Tudi misija Združenih narodov za človekove pravice, ki je nameščena v Ukrajini, je sporočila, da namerava preiskati grozodejstva.
