Volitve v Bosni in Hercegovini: Prehitro veselje in zmeda

V Bosni in Hercegovini (BiH) so v nedeljo potekale splošne volitve. Volili so predstavnike tričlanskega predsedstva države, delegate parlamentarne skupščine BiH, parlamentarne volitve pa so bile tudi v Republiki Srbski, kjer so volili še predsednika entitete.

Volitve tudi tokrat niso minile mirno. Spremljali so jih incidenti, lapsusi in dvomljive poteze Centralne volilne komisije (CIK). Ta je po približno polovici preštetih glasov v nedeljo zvečer prenehala delo in štetje nadaljevala v ponedeljek zjutraj. V parlamentu BiH glavne stranke ostajajo SDA, SNSD in HDZ BiH.

Opozicija zahteva ponovitev volitev

V tekmi za srbsko članico predsedstva BiH je pričakovano zmagala Željka Cvijanović, dosedanja predsednica Republike Srbske iz SNSD Milorada Dodika. Največja drama se je zgodila, ko sta Dodik in njegova izzivalka Jelena Trivić iz Stranke demokratskega napredka (PDP) po objavi rezultatov oba razglasila zmago. A v ponedeljek je po večini preštetih glasovnic Trivićevo za 30 tisoč glasov prehitel Dodik in na koncu prejel 49 odstotkov glasov, Trivićeva pa okoli 43 odstotkov. Mnogi se sprašujejo, od kod se je čez noč našlo 30 tisoč glasov, in namigujejo na volilno krajo. PDP zahteva ponovitev volitev. Kot najbolj bizaren primer volilne kraje navajajo, da Trivićeva v rodnem kraju ni prejela niti enega glasu.

Visoka zmaga Bečirovića

Socialdemokratu in kandidatu združene bošnjaške opozicije Denisu Bečiroviću je na funkciji za člana predsedstva BiH uspelo premagati Bakirja Izetbegovića in končati dvanajstletno vladavino Stranke demokratske akcije (SDA) na tem položaju. Čeravno ne gre za presenečenje - Bečirovića je podprlo enajst strank - je zmagal z visoko podporo volivcev. Dobil je 57 odstotkov glasov, Izetbegović pa 37 odstotkov. Izetbegović je poraz priznal že v nedeljo zvečer, Bečirović pa je dejal, da bo v državi enako poskrbel za vse ljudi.

Hrvati razočarani nad izvolitvijo Komšića

Čeprav je po prvih preštetih glasovih pozno zvečer v nedeljo kazalo, da bo na mesto hrvaškega člana predsedstva države izvoljena kandidatka HDZ BiH Borjana Krišto, ki so jo med drugim podpirale vse hrvaške stranke, je po večini preštetih glasov sledil preobrat. S 54 odstotki glasov je bil še četrtič izvoljen Željko Komšić, ki pa ga Hrvati ne dojemajo kot svojega legitimnega predstavnika.

Njegova izvolitev je na Hrvaškem sprožila burne odzive. Opozicijski Most je predlagal, naj ga na Hrvaškem razglasijo za nezaželeno osebo. Očitajo mu, da mu ni mar za Hrvate v BiH in da je preveč pod vplivom uradnega Sarajeva. Poudarjajo, da so pri Komšiću Bošnjaki preglasovali Hrvate, živeče v BiH. Komšić je večino glasov namreč prejel v delih BiH z bošnjaško večino. Odzval se je hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman in dejal, da je ponovna izvolitev Komšića veliko breme in madež v odnosih med državama. Šef hrvaške diplomacije se je dotaknil tudi Schmidtovih napovedi o spremembah volilnega zakona. Zasluge za to je pripisal vladi Andreja Plenkovića, ki je opozarjala EU na pomen enakopravnosti Hrvatov v BiH. Borjana Krišto je ob porazu menila, da je "moralna zmagovalka hrvaškega naroda, ta izid pa je največji poraz za BiH".

Pekić: Kraja je evidentna

Za komentar volitev smo prosili sarajevskega novinarja Milana Pekića. Pojasnil je, da izidi volitev niso presenečenje, saj da je glede na nekvalitetno življenje v BiH in splošno zmedo tam možno vse. "Volivci so naveličani in potlačeni. V njihovih očeh je bilo malo upanja za spremembe na bolje. Največje nezadovoljstvo se je opazilo v Sarajevu, kjer je volivcem uspelo zrušiti Bakirja Izetbegovića, njegova stranka SDA pa je vseeno dobila največ glasov doslej," pove.

O stanju v Republiki Srbski je dejal, da situacija še ni jasna, a da gre v obeh primerih - pri Dodiku in Trivićevi - za politika z vrednotami, ki niso v skladu z Zahodom. "Vseeno je, kateri kandidat ali stranka zmaga. Vsa njihova politika je protizahodna in proti EU ter kontra vsemu, kar se drugim zdi razumno," pojasni. Prepričan je o volilni kraji. Razlog vidi v tem, da volilni komisiji ni omogočeno, da dela pod sodobnim pogoji. "Vse glavne stranke v BiH so proti elektronskim volitvam in obdelavi podatkov, saj tako lažje manipulirajo z glasovi. Komisija je doživljala velike pritiske od vohunov, ki so jih poslale stranke. Trivićeva je zagotovo imela prednost. Nato se je pokazalo, da ji naenkrat primanjkuje 30 tisoč glasov. Dodik pa se ni oglasil, vse dokler ni imel 30 tisoč glasov prednosti. Kraja je evidentna," komentira Pekić.