Ali kemikalije dejansko zmanjšujejo dolžino penisa?

Ponovno se govori o tem, da se bliža konec proizvodnje človeške sperme, zdaj z dodano grožnjo o krčenju penisov. Profesorica Shanna Swan, ameriška epidemiologinja, ki preučuje vplive okolja na človeški razvoj, je nedavno izdala knjigo z naslovom Odštevanje. V njej navaja, da bi lahko število spermijev do leta 2045 doseglo številko nič, predvsem zaradi vpliva številnih onesnaževalcev v okolju, ki se uporabljajo v proizvodnji vsakdanjih izdelkov: ftalatov in bisfosfenola A (BPA) iz plastike ter per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS), ki se uporabljajo na primer za hidroizolacijo. Po tem scenariju bi si morala večina parov, ki želijo potomce, pomagati z reproduktivnimi tehnologijami. Opozorila je tudi, da kemikalije zmanjšujejo velikost penisa. Takšne trditve pa zahtevajo dokaze. Moje mnenje je namreč, da sedanji dokazi niso dovolj močni.

Korelacija ni enaka vzročnosti

Epidemiologi ugotavljajo povezave med boleznimi in potencialnimi dejavniki, na primer med rakom na pljučih in kajenjem, a ne morejo ugotoviti vzroka za nastanek bolezni. Samo zato, ker sta dva dejavnika povezana, še ni gotovo, da eden povzroča drugega. Članek, ki ga je marca v The Guardianu napisala okoljska aktivistka Erin Brockovich, se sklicuje na kemikalije, ki motijo ​​hormone in zmanjšujejo plodnost. Toda vzročna povezava še zdaleč ni dokazana.

Smiselno je pričakovati, da bi kemikalije, ki vplivajo na delovanje hormonov v našem telesu, kot sta BPA in PFAS, lahko vplivale na razmnoževanje pri moških in ženskah - ob tem pa moramo upoštevati še vse razpoložljive dokaze. Neizpodbitnih dokazov pa za zdaj nimamo.

Selektivno poročanje

Leta 2017 je Swanova s sodelavci objavila izčrpno in zelo pregledno študijo, ki je pokazala navidezno padanje števila semenčic za 59,3 odstotka med letoma 1973 in 2011. Ta raziskava prikazuje argumente, ki jih Swanova navaja v knjigi Odštevanje, in tiste, ki smo jih videli v medijih.

Pogosto ni omenjeno dejstvo, da so raziskovalci opazili zmanjšanje števila semenčic le pri moških iz Severne Amerike, Evrope, Avstralije in z Nove Zelandije, ne pa tudi pri moških iz Južne Amerike, Azije ali Afrike. Ko so Swanova in njeni sodelavci združili podatke iz vseh držav, so dobili spremenjene rezultate, ker študije pri moških z zahoda vplivajo na študije pri moških drugje po svetu (tako po številu študij kot udeležencev).Swanova in njeni kolegi so trdo delali, da bi se izognili pristranskosti pri izvajanju študije. Toda pristranskost izbire (povezana z načinom izbire udeležencev študije), pristranskost objave (posledica nagnjenosti raziskovalcev, da poročajo le o opažanjih, za katera menijo, da bodo javnost zanimala) in druge omejitve so bile podlaga za raziskavo, vse to pa lahko močno vpliva na rezultate.

Številne študije z različnih koncev sveta kažejo na upad števila semenčic, kar je zaskrbljujoče, vendar razlogov za to še ne razumemo v celoti. Ker se preveč osredotočamo na kemikalije v okolju, lahko spregledamo druge pomembne dejavnike, kot so kronične bolezni, prehrana in debelost, na katere lahko vplivamo in s tem izboljšamo svojo plodnost.

To preprosto ni znanost

Študija Shanne Swan iz leta 2017 ima ravno padajočo mejo med številom semenčic v skupinah moških, ki so jih preučevali v različnih obdobjih med letoma 1973 in 2011 - a le zato, ker lahko med podatki zarišemo ravno črto, ni upravičena ekstrapolacija črte zunaj najzgodnejših in najnovejših podatkov. Neznanstveno bi bilo domnevati, da podatki zajamejo tudi območje zunaj obsega opazovanj.

Vemo, da je bilo v zgodnjih štiridesetih letih okoli 113 milijonov semenčic v enem mililitru sperme in ne približno 140 milijonov, kot je razvidno iz raziskav Swanove. Najverjetneje je napačen tudi podatek, da bo število semenčic do leta 2045 na podlagi ekstrapolacije iz razpoložljivih podatkov doseglo vrednost nič.

Swanova je za spletno stran Axios povedala: "Poglejte krivuljo padanja števila semenčic v spermi in jo projicirajte naprej!" S tem je spodbujala neupravičeno in neznanstveno razlago svojih podatkov - čeprav je priznala, da je nevarno ekstrapolirati na ta način. Na žalost se ta previdnost prepogosto ne omenja. Brockovicheva na primer piše: "To bi pomenilo, da ni več dojenčkov. Ni razmnoževanja. Ni ljudi." To je hiperbola, to preprosto ni znanost.

Sprostite se, vaš penis se ne krči

Trditve o krčenju penisov ne držijo. Toda le ena študija, v kateri je sodelovalo 383 mladih moških iz Benečije na severovzhodu Italije, povezuje velikost moškega penisa z vrstami kemikalij, ki jih Swanova povezuje z zmanjševanjem števila semenčic.

V Benečiji obstajajo geografska območja z različnimi stopnjami onesnaženosti s sistemom PFAS. Skupina 212 moških, ki živijo na območjih z visoko ali vmesno izpostavljenostjo PFAS in imajo v telesu visoko vsebnost teh kemikalij, je imela povprečno dolžino penisa 8,6 centimetra, kar je približno za deset odstotkov manj od povprečja skupine 171 moških z območja, ki ni izpostavljeno PFAS (9,7 centimetra). Nekatere značilnosti te študije pa vplivajo na zanesljivost opazovanj in na to, ali jih lahko razširimo na druge populacije.

1. Moški so bili razvrščeni glede na to, kje živijo, in ne glede na kraj rojstva. Ker je velikost genitalij določena pred rojstvom, je okolje med nosečnostjo njihovih mater bolj pomembno za velikost penisa kot kraj, v katerem so moški živeli v času študije. Nekateri moški se verjetno preselijo iz rojstnega kraja, a kam so se preselili in od kod so prišli, ne vemo.

2. Stopnje izpostavljenosti PFAS za moške, ki živijo v onesnaženih regijah Benečije, so zaradi desetletja industrijskega onesnaževanja skrajne. Kako se potencialni učinek tako velike izpostavljenosti nanaša na manjšo in pogostejšo izpostavljenost, na primer kemikalijam iz plastične folije, ne vemo.

3. V študiji manjkajo podrobnosti o udeležencih v raziskavi in o pogojih, pod katerimi so bile opravljene meritve. Običajno izključimo ljudi z lastnostmi, ki bi lahko vplivale na rezultate študije, kot so prirojene nepravilnosti, ni pa znano, ali so tako ravnali tudi v tej študiji. Spremenljivke, ki vplivajo na meritve penisa (sobna temperatura, telesna drža in ali je penis med merjenjem visel ali ne), v študiji niso omenjene.

S semantičnega vidika se morajo penisi, ki se "krčijo", sčasoma krajšati, bodisi pri posameznikih bodisi v celotni populaciji. Ne najdem poročil o krajšanju penisov zaradi onesnaževanja okolja. Razpoložljivi podatki ne kažejo na zmanjšanje velikosti penisa v zadnjih nekaj desetletjih. Medtem ko je onesnaževanje okolja pereče, dokazi kažejo, da sta katastrofalna napoved konca človeške reprodukcije in spremljajoče krčenje penisa na srečo malo verjetna.

-----------

Avtor prispevka Tim Moss je zaposlen na oddelku za porodništvo in ginekologijo na Univerzi Monash v Avstraliji.