Aljoša Stojič
Tako lepo je lahko samo slovenskemu delovnemu ljudstvu, ki si število dopustniških dni pomnoži s tri, da si opomore od službene tlake in si ob morju ali jezeru ali pa visoko v planinah zajodla "Živel prvi maj, ko smo edini v EU dva dni fraj". In prav je tako, da si vzameš oddih celih devet dni: sploh če ste zaposleni v javnem sektorju, vam nihče ne more ničesar očitati. Ker javni uslužbenec mora prilagajati delo širši javnosti in ker je (naj)večji del javnosti okoli 27. aprila in 1. in 2. maja na dopustu, je logično, da si vzame dopust čim več zaposlenih hkrati. Ker je tako škoda za gospodarstvo najmanjša.
Tako lepo je bilo v ponedeljek in torek samo nam, ki si v delovnem namiznem koledarju nismo obkrožili 29. in 30. 4 in 3. 5. in smo v minulem od sonca obsijanem prazničnem tednu zadovoljno šli na šiht. Prek Titovega mosta v obe smeri, zjutraj in popoldne, že dolgo dolgo nisem srečal tako malo pešakov, dogajanje v središču mesta pa bi zaradi pomanjkanja živih ljudi lahko označili kot praznično mrtvilo. Zato pa se je dogajalo na polno v Poreču in Piranu, na Bledu in v Čatežu in v drugih svetih slovenskih počitniških krajih. No, ker v centru ni bilo gneče, sem lahko enkrat za spremembo čisto normalno parkiral v Europarku, ne da bi me zajel panični strah pred pomanjkanjem parkirnih prostorov (edinim brezplačnim v Mariboru) v velikanski garaži, v kateri se - pa ravno tedaj - znajde preveč ljudi s preveč avtomobili.
Sicer pa so bila kresovanja in postavljanje mlaja za tiste, ki se med prazniki nismo turistično izpostavljali, nekakšna obveza, tradicija, ritual. V moji miklavški občini je na kresovanju žagala in zažigala Tanja Žagar, ki se v naše kraje zelo rada vrača, spomnimo se je tudi iz letaliških nastopov na Večerovem pikniku, ki je (tudi zanjo) ostal samo še lep spomin.
Nekaj žara se je marsikje v praznike vneslo tudi z domačim žarom. Če kje in kdaj, pa okoli prvomajskih praznikov obudimo nostalgijo na nekdanjo skupno državo - pa kdo pameten bi se odrekel čevapom in pleskavicam in drugim specialitetam z žara!?
Še opozorilo: zdaj bomo vse do 25. junija (dan državnosti) prosti prostega dneva. Vsekakor vam bo lažje vleteti v nove delovne zmage, če ste se konkretno - devet dni, nič manj, nič več - odpočili od vsakodnevnih delovnih obveznosti. Ampak, navsezadnje z leti spoznamo, da se je tu in tam treba odpočiti tudi od družine, od počitnic. V službi.
