Odgovor na naslovno vprašanje ni enostaven, gotovo je precej raznolik. In vendarle je očitno, da ob opaznem evropskem navdušenju nad električnimi baterijskimi avtomobili (EBA) Slovenija zavija v drugo smer. Ni (še) tragično, je pa vsekakor omembe vredno.
V letošnjih sedmih mesecih se je prodaja EBA ustavila pri številki 771, kar pomeni, da je bila manjša za krepkih 9,6 odstotka v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Ampak tudi na polletni ravni je bil minus, sicer nekaj skromnejši, pa vendar je bilo kupcev teh avtomobilov za 4,3 odstotka manj. Če držijo podatki Ardi INT., ki pripravlja tovrstno statistiko za Sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, potem je bil v šestih letošnjih mesecih tržni delež EBA pri nas 1,87-odstoten, mesec dni kasneje pa še skromnejši, in sicer 1,86-odstoten. Če je vse to vsaj približno res - pri Ardiju opozarjajo, da pri tehničnih pregledih pri nas še vedno ne označujejo vrste pogona (torej v tem primeru električnega) -, to pomeni, da smo v skupini tistih držav EU, kjer je delež EBA najnižji oziroma pod dvema odstotkoma.
Tovrstne primerjave za letošnje leto še ni oziroma je Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA) še ni pripravilo. Toda če upoštevamo lanske podatke, potem se letos vse bolj približujemo tistim članicam EU, v katerih je bil lani delež EBA pod dvema odstotkoma. Pri tem je očitna tudi korelacija med višino BDP in deležem EBA ali, povedano bolj natančno: nižji ko je BDP, manjši je delež električnih baterijskih avtomobilov. Lani je bil njihov delež najnižji na Cipru (0,47 odstotka), v Latviji je bil komaj kaj višji (1,13 odstotka), v Estoniji je znašal 1,82, na Hrvaškem 1,86 in na Poljskem 1,89 odstotka. Če torej držijo letošnji slovenski podatki, potem smo že v tej skupini.
Iskanje pravih odgovorov na vprašanje, zakaj gre z EBA vsaj za sedaj pri nas v drugo smer, kot bi bilo morda prav in pričakovano, oziroma ne tako kot v drugih, predvsem zahodnoevropskih državah, sloni bolj na domnevah kot trdnih dejstvih. Nekatera dejstva, ki poslu z EBA niso v prid, pa so znana že dolgo. Cenovno električni baterijski avtomobili niso in verjetno še nekaj časa ne bodo primerljivi s tistimi, ki jih poganjajo bodisi bencin bodisi dizel ali celo plin. Vemo tudi, da slovenska država precej mačehovsko subvencionira prodajo EBA, kajti 4500 evrov, koliko si lahko sedaj obetajo slovenski kupci (pri čemer ta znesek ne sme preseči 20 odstotkov nakupne vrednosti avtomobila), je skoraj kapljica v cenovno morje.
Po drugi strani se zdi, da subvencija ni najpomembnejši razlog za nakup. Če bi bilo tako, potem tesla 3, ki spada med dražje električne baterijske avtomobile, verjetno ne bi bila najbolje prodajani avto v tem razredu na slovenskem trgu. Lahko domnevamo, da se za EBA odločijo predvsem tisti, ki so trdno prepričani o smiselnosti njihovega nakupa, pa četudi jim njihova okoljska primernost ni najpomembnejša. Malo jim tudi pomeni dejstvo, da je polnilna električna infrastruktura pri nas sicer kar gosta, vendar pretežno osredotočena na avtocestni križ in mesta - ker baterijo polnijo doma ali v službi. Gotovo pa je med kupci zelo malo tistih, ki živijo v kakšnem velikem stanovanjskem naselju, kjer je ničelna možnost polnitve.
Precej drzna bi bila tudi domneva, da se vsi niso odločili od države pobrati spodbudo in zato niti ni jasno, koliko EBA je šlo v zasebne in koliko v kakšne druge roke. Zdi se tudi, da splošna zmeda na tem področju - ogromno informacij, pri čemer so na eni strani 100-odstotni zagovorniki teh avtomobilov, na drugi strani njihovi 100-odstotni nasprotniki - ne vpliva blagodejno na ta del avtomobilskega trga. Tako ali drugače, pravega odgovora na uvodno vprašanje (še) ni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
