Zoran Mijatović
Veliko prahu so v preteklosti dvigovale Stožice, od dolžniških zgodb s tragičnim koncem do še vedno aktualne agonije s prostori, ki naj bi postali trgovski center, a so le zidaki duhov. A dejstvo je, da je edina arena v pravem pomenu besede na sončni strani Alp omogočila Sloveniji, da gosti nekaj velikih tekmovanj, ki jih zaradi zastarelosti ostale infrastrukture najbrž ne bi: od košarkarskega EP 2013 in SP v hokeju 2012 do EP v futsalu 2018 in nazadnje aktualnega odbojkarskega evropskega prvenstva.
Vse skupaj se je začelo z zgodovinskim uspehom - srebrno medaljo odbojkarjev na EP 2015. Proslava na ljubljanskem Kongresnem trgu seveda ni minila brez tamkajšnjega župana Zorana Jankovića in njegovih obljub: "Leta 2019 bo EP v Sloveniji!" Rečeno, storjeno. Vsaj tokrat.
"Če nam pri organizaciji ne bi pomagala ministrstvo za šport in Mestna občina Ljubljana, v kandidaturo niti ne bi mogli vstopiti. Ko smo dobili privoljenje in podporo obeh institucij, smo lahko tudi sestavili finančno strukturo prvenstva," se spominja predsednik Odbojkarske zveze Slovenije (OZS) Metod Ropret, sicer župan Ljubljani sosednje občine Brezovica in dober Jankovićev prijatelj. S sestavljeno finančno strukturo se je tako OZS lotila izziva.
Odbojka cenejša od košarke
A kako so si države razdelile kolač? "Vemo, da so Francozi velesila, zato jim nismo hodili v zelje, da bi jim odvzeli finale. Na drugi strani sta se Belgija in Nizozemska zadovoljili s po enim četrtfinalom. Za nas je bila pridobitev polfinala lepo priznanje," začetke organizacije v spomin prikliče Humerca, mož, ki ima nad slovenskim delom tekmovanja največji pregled: "Od začetka smo bili v to vključeni trije, štirje ljudje iz odbojkarske zveze. A ker nas je tu zaposlenih le pet, smo poiskali sinergije drugje, denimo v agenciji Sport Media Focus, ki ima izkušnje z Eurobasketom 2013."
Akreditiran, a brez vstopa
Politikov, funkcionarjev in športnikov (na primer smučar Žan Kranjec) te dni v Stožicah ni manjkalo. A največ pozornosti od vseh obiskovalcev je požel - prav poseben triletnik. Pes. Toy koder, na videz podoben radovednemu Tačku. Okoli vratu je imel akreditacijo, in to, v primerjavi z nekaterimi novinarji, celo s svojo fotografijo, oblečen pa je bil v mini slovenski dres. Izkazalo se je, da gre za Slasha, kužka Alfreda Walterja Martilottija, pomožnega trenerja slovenske reprezentance. A čeprav je Slash v naročju Martilottijeve izbranke potrpežljivo prenašal živžav v dvorani, je že po prvem obisku dobil prepoved vstopa. Delegatu tekmovanja obiski štirinožnih gledalcev niso bili povšeči.
Severna Koreja, Karibi ... povsod se gleda
Pri vsem tem organiziranju in preračunavanju pa ne pomagajo le izkušnje s prejšnjih velikih tekmovanj v Stožicah, ampak tudi organizacija odbojkarskih turnirjev. "Organizirali smo vse, od svetovne lige do svetovnega prvenstva U-23. Letos nam je bila precej v pomoč organizacija turnirja Challenger, ker smo v organizacijski del res vključili vse službe. Vsi ti dogodki so bili dobrodošla generalka za to evropsko prvenstvo," ugotavlja Humerca, a hkrati opozarja: "Največja razlika v primerjavi s svetovnim prvenstvom je v številu osebja. Samo prostovoljcev je okoli 60, še nekaj pa jih čaka v pripravljenosti. Drugega osebja in vodij področij je približno 50, televizijska ekipa šteje preko 100 ljudi, še okoli 60 je varnostnikov na tekmah."
Ob tem velja omeniti podatke OZS, da je za dogodek akreditiranih okrog 250 medijskih delavcev, od tega 142 novinarjev. Po informacijah iz CEV bodo posnetki in prenosi tekem segli v kar 150 držav. Na seznamu najdemo tudi številne eksote: od afriškega Burkina Fasa do tihooceanskega otočja Vanuatu, vmes ne manjkajo niti Severna Koreja niti vsi mogoči karibski otoki. Ni brez razloga Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) športna organizacija z največ državami članicami – 221. Tudi košarkarska Fiba (213), nogometna Fifa (211) ali olimpijski Mok (206) zaostajajo.
221 članic ima FIVB, več kot FIBA (213), FIFA (211) in MOK (206)
Odbojkarski tisočaki, nogometni milijoni
S tem, ko je bil sredin tekmovalni dan v Stožicah (vstopnice so bile namreč na voljo po dnevih) razprodan, se je že tudi uresničila glavna želja organizatorjev: vsaj enkrat napolniti Stožice. V veliko pomoč je bilo okrog 2000 finskih navijačev, ki od leta 2014 množično spremljajo svojo reprezentanco, zaradi njihovega višjega standarda - piva v Helsinkih ni mogoče dobiti pod petimi evri - pa se jim zdijo ljubljanske cene zelo ugodne. Pa četudi so za petdnevne aranžmaje z letalsko vozovnico in tremi vstopnicami pred tem odšteli okrog tisoč evrov. Slovenski organizatorji so jim ugodili in v ponedeljek, ko je imela slovenska reprezentanca prost dan, v navijaški coni organizirali finski dan z njihovim glasbenikom, tod naokrog popolnoma neznanim Veso-Pekko Hautämakijem.
Kot vse kaže, bo torej Sloveniji brez težav uspela še ena organizacija velikega tekmovanja, a za poračun je vedno treba počakati na konec. Takrat se bodo delile tudi denarne nagrade CEV-a; štirim najuspešnejšim reprezentancam bodo razdelili 400.000 evrov. Za primerjavo: na evropskem prvenstvu v nogometu leta 2016 je Uefin nagradni sklad znašal 300 milijonov evrov.
