(FOTO) V deželi Aristotela, menihov in turkiznih zalivov

Srečko Klapš Srečko Klapš
23.06.2019 02:05

Iz Ljubljane smo prek Beograda poleteli v Solun, kjer smo preverili turistično in kulinarično ponudbo vzhodnega Halkidikija.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mediteranska hrana s pogledom na Egejsko morje
Srečko Klapš

Sofia Lazaridou, predstavnica Grške turistične organizacije v Beogradu, nam je pripovedovala, kako si je turistično gospodarstvo po svetovni finančni krizi že povsem opomoglo. Temu je pripomoglo vračanje nemških turistov, ki so med najmnožičnejšimi obiskovalci; Slovencev, ki organizirano obiščejo Grčijo in otoke, je okoli 50.000 letno, veliko se jih odloči za prihod tudi na svojo roko, tako da je ta številka še višja, ocenjuje Lazaridoujeva. Turiste pa privabljajo tudi z dodatno ponudbo, še posebej s kulinarično, ki so jo v vzhodnem Halkidikiju poimenovali Kouzina. Ta poteka od 15. maja do 15. junija, 32 dni, vsak večer ob 20. uri v drugi restavraciji.

Theodosis A. Karastergios z žganjem menihov
Srečko Klapš

V gozd po divje gobe in čebelnjak

Theodosis A. Karastergios, lastnik lokala v Arnei, nam je postregel lokalno žganje tsipouro, ki je značilno za Halkidiki in so ga pred okoli 1500 leti prvi pričeli izdelovati menihi z Atosa. Tudi zato je ob popečenih divjih gobah, jajčevcih na žaru in kozjem siru ponudil atoško malvazijo, ki jo menihi pridelajo v svojem vinogradu Chromitsa. Letno napolnijo le 2000 steklenic vin te sorte. Temu primerna je tudi cena, ki se giblje med 300 in 1000 evri za steklenico, največ najdražjih prodajo v Rusijo.
Karastergios je povedal, da se je ob krizi leta 2008 odločil, da ostane doma in ne gre z majhnimi otroki s trebuhom za kruhom v Atene ali v svet. Povezal se je z lokalnimi dobavitelji in skupaj z njimi preživel. Tako kot slikovita Arnea, ki so jo obnovili z evropskim denarjem za razvoj podeželja. Obiskovalcem ponujajo tudi doživetja, kot so izleti po gobe v gozd, ki jih nato skupaj z domačini pripravijo po starih receptih. Popularni so tudi obiski kmetij, kjer izdelujejo sire in jogurte, ali nabirajo zelišča in si skuhajo svoj čaj.

Grčijo organizirano obišče okoli 50.000 Slovencev na leto.
Srečko Klapš

Grški "Karibi" v lagunah otoka Amoliani

Obala vzhodnega Halkidika spominja na črnogorsko, mestoma tudi na hrvaško obalo s prodnatimi, tudi peščenimi plažami. Teh je največ ob otoku Amoliani, kamor smo se odpravili z motornim čolnom, ki jih ponujajo za 50 evrov na dan. Na skalah so nam družbo delali galebi in kormorani, za njimi so se skrivali samotni zalivi s turkizno modrim morjem, ki bi ga zlahka zamenjali s Karibi. Na nekaterih so bile kabane in ležalniki s senčniki, zanimivo, da zanje ni treba plačati uporabnine kot na večini drugih grških otokov.

Arnea oživlja z evropskim denarjem za razvoj podeželja.
Srečko Klapš

Ženskam vstop prepovedan

Večina turistov, ki obiščejo pokrajino Halkidiki, se odpravi na štiriurni izlet z ladjo, ki odpelje iz Oranopolisa vsako dopoldne. Glede na to, da je vstop ženskam na goro Atos prepovedan, je to edini način, da si lahko z razdalje ogledajo najbolj zanimive samostane. Maria Pappa doda, da imajo zanje medtem, ko se njihovi partnerji srečujejo z menihi, posebne turistične pakete, če se jih želijo udeležiti, vključno z izletom z ladjo. Tam se lahko tudi ženske srečajo s starejšimi menihi, ki izletnikom ponujajo podobice, ikone in jim dajejo blagoslov.

Atoški samostani skrivajo bogate zbirke ohranjenih predmetov, redkih knjig in umetnin izjemne zgodovinske vrednosti.
Srečko Klapš
Menihi iz Atoške države na obisku izletnikov na ladiji, na kateri jih lahko srečajo tudi ženske
Srečko Klapš
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta