(FOTO) Winston Churchill je ena najbolj slavljenih in hkrati ena najbolj spornih osebnosti 20. stoletja

Zgodovinar, ki je resnico v svojih knjigah opisoval po svoje in je izpuščal vse tisto, s čimer bi lahko okrnil svoje dobro ime, pa njegova dela danes kljub vsemu štejemo za ene najpomembnejših virov o obeh vojnah.

Ekscentrik, ki je živel po svojih pravilih in si ni pustil ukazovati ne kraljem ne najpomembnejšim politikom, še manj pa moralnim normam ali božjim postavam.

Možak, ki je tudi med slovitimi konferencami, ko so s Franklinom Delanom Rooseveltom in Stalinom delili svet po dolgem in počez, po kosilu brez razmisleka zlezel v pižamo in si privoščil urico ali dve krepčilnega spanca.

Pivec, ki je vsako dopoldne začel s petimi do desetimi (resda s sodo razredčenimi) viskiji, ob kosilu in večerji popil po steklenico šampanjca in dan zaključil z nekaj kozarci najboljšega konjaka ali, v najslabšem primeru, imenitnega portovca.

Uživač, ki je s svojo legendarno, vselej prisotno kubansko cigaro menda tudi hodil opravljat veliko potrebo.

Sicer pa možak izbranega, aristokratskega vedenja, izredno izobražen, profesionalen, odličen govorec in z neverjetno karizmo, ki je skrbela, da so ga oboževali.

Vse to in še več je bil Winston Spencer Churchill, ki je bil pred leti izbran za najpomembnejšega Britanca vseh časov, vsem njihovim kraljem, kraljicam, raziskovalcem, znanstvenikom in drugim navkljub.

​Radoživa oče in mati

Američan Leonard Jerome je sredi 19. stoletja zaslužil ogromne denarje na newyorški borzi in svojo družino bliskovito popeljal med najbogatejše na oni strani luže. To ni niti najmanj preprosta naloga, če vemo, da so bili njegovi sodobniki Rockefeller in kolegi. Jerome, z vzdevkom Kralj Wall Streeta, si je sredi Mannhatna postavil palačo, zase in za svojo družino, ki se je ponašala s tremi hčerami, lepoticami.

Najstarejša med njimi Jeanette (Jennie) vstopi v našo zgodbo leta 1874, ko se je poročila z britanskim lordom Randolphom Churchillom, potomcem znamenite britanske aristokratske družine. Kakšen zakon! Ona je prinesla milijone, on ime in naslove. Oba sta dobila tisto, kar sta iskala, le prave ljubezni ne. Menda obstaja na tisoče dokazov, da sta izredno priljubljena zakonca živela v odprti zvezi in si skokov čez plot nista očitala.

Lady Churchill je hitro postala ena najslavnejših dam londonske visoke družbe. Lepa, inteligentna, izobražena, kraljica zabav. Moška družba ji je ugajala, biografi so našteli vsaj dvesto ljubezenskih "prekrškov", ki si jih je lady privoščila. Menda ga ni bilo junaka, ki bi se ji lahko bil uprl. Ob lordih in vojvodah so pred njo klečali tudi kralji, bodoči angleški kralj Edvard tega sploh ni skrival.

Tudi lord Randolph ni bil svetnik, le da je namesto slavnih ljubimk raje izbiral prostitutke v izbranih bordelih, te pa so mu zadovoljevale še tako čudne in nenavadne želje. Randolph je bil izredno uspešen politik, eden izmed kreatorjev angleške imperialne politike, ki je bila konec 19. stoletja pod vodstvom kraljice Viktorije na vrhuncu.

​Uspeh mu je bil v zibko položen

Zakonca sta dobila dva sinova, starejši Winston se je menda rodil že po sedmih mesecih zakona, kar je pozneje sprožilo številne špekulacije o tem, kdo sploh je njegov biološki oče. Slišati je marsikaj, ena zelo resnih teorij pa je tista, ki za Winstonovega očeta določa srbskega kralja Milana Obrenovića, s katerim je Jennie intimno prijateljevala še tik pred poroko.

Kakorkoli že, malemu Winstonu se je po žilah pretakala izbrana kri. Malo aristokratska, malo bogataška. Nasledil je očetovo ljubezen do politike in materino ljubezen do hedonizma. Jasno, poslali so ga v najbolj izbrane zasebne šole, kjer se je sila nerad učil, močno pa je pogrešal starševsko ljubezen. Ko je oče že skoraj obupal nad prihodnjo kariero "očitno nekoliko omejenega sina", mu ga je le uspelo spraviti med vojaške častnike. Poteza, ki je jokavega, zaostalega mladeniča bliskovito spremenila v možaka, ki je zelo aktivno kreiral politiko dvajsetega stoletja.

​Vojak in vojni dopisnik

Mladi Churchill se je kot novopečeni konjeniški častnik kar takoj vključil v vojne operacije po svetu. Kuba, Indija, Sudan in Južna Afrika so bile dežele, kjer se je boril za svojo državo, je pa med bitkami odrasel v moža. V sebi je prepoznal nadarjenost za vojno in politiko, v prostem času se je intenzivno izobraževal, zanimala ga je predvsem zgodovina, hkrati pa se je izkazal še kot poročevalec in objektivni novinar iz vojnih vrst, kasneje tudi pisec prijetnih kratkih zgodb. Kmalu je pisal za najuglednejše angleške časnike in se izpilil v enega najplodnejših in največjih mojstrov pisane besede. Ob naraščajoči slavi mu je pisanje prinašalo tudi precejšen zaslužek, ta pa mu je omogočal bogat, ekscentričen način življenja, ki se mu ni odrekal niti v najtežjih vojaških okoliščinah.

Med zvezde ga je dokončno izstrelila kampanja v Južni Afriki. Pozneje se je izkazalo, da se je tja odpravil v spremstvu posebne pošiljke nekaj zabojev viskija, šampanjca in konjaka. Zanimivo je, da mladi Winston ni maral alkohola, menda se ga je navadil šele med vojaško službo v Indiji. "Le kaj naj bi naredil? Za gasitev žeje sem imel na voljo dve pijači: umazano, skoraj črno vodo in umazano, skoraj črno vodo, mešano z veliko količino viskija. Kaj bi pa vi izbrali?"

V Južni Afriki je imel "srečo", da so ga je zajeli uporniki. Iz burskega taborišča smrti mu je uspelo spektakularno pobegniti, pri tem pa se menda ni oziral ne na sojetnike ne na kolateralno škodo, ki so mu jo pozneje precej očitali. Svoj pobeg, potepanje po divjinah čudovite, a zelo nevarne dežele, je podrobno popisal v enih svojih knjig. Zvezda je bila rojena.