Zvezdana Bercko
Drugi oktober je po sklepu Generalne skupščine OZN mednarodni dan nenasilja. Na ta način se spominjamo obletnice rojstva indijskega politika Mahatme Gandija, enega tvorcev sodobne Indije in zagovornika nenasilnega protesta kot sredstva revolucije. Njegovo načelo satjagraha, kar lahko prevedemo kot pot resnice ali težnja za dušo, je navdihovalo generacije demokratičnih aktivistov.
Vendar pa Mahatma, kot ga poznajo po vsem svetu, ni njegovo pravo ime. Beseda izvira iz sanskrta in pomeni "velika duša". Prvi naj bi ga bil tako poimenoval znameniti indijski pesnik Rabindranth Tagore, a Gandi, kot piše v avtobiografiji, tega naziva ni maral.
Kot Mohandas Karamčand Gandi se je rodil 2. oktobra 1869 v Porbandarju v pokrajini Gudžarat v tedanji britanski Indiji v kasti trgovcev. Poročil se je že pri trinajstih in imel štiri sinove. Pri devetnajstih je odšel na študij prava v London, po diplomi se je leta 1893 zaposlil v Južni Afriki in se takoj srečal z neenakopravnostjo. Ko je v pristanišču Durban sedel na vlak proti Pretorii, je v njegov kupe vstopil belopolti poslovnež in zahteval, da zapusti vagon, čeprav sta imela enaki vozovnici. Ker mu Gandi ni hotel ustreči, ga je sprevodnik vrgel z vlaka. Tako je začel gibanje za ureditev primernejše zakonodaje za Indijce v Južni Afriki, kjer so bili kot najemni delavci v slabšem položaju od temnopoltih. Uveljavil se je tudi v času upora rudarjev proti izrazito belemu prebivalstvu, ki je upravljalo rudnike s krivično davčno ureditvijo. Čeprav so le redki rudarji vedeli za Gandija in njegove ideje nenasilnega upora, so sledili gibanju satjagraha.
Glasnik boja za neodvisnost
Leta 1915 se je vrnil v Indijo in se zaobljubil revščini. Nosil je le doma narejena tradicionalna oblačila. Prizadeval si je za ekonomsko neodvisnost Indije in kmalu postal osrednja osebnost indijske politike. Ves čas je ostajal zvest načelom svoje filozofije o nenasilju in boju za resnico. Ko so mu leta 1919 britanske oblasti preprečile udeležbo na protestnem shodu v Delhiju, so izbruhnili nemiri in se v naslednjih dneh razširili po vsej Indiji. Gandi je bil pretresen, ker so bili njegovi pristaši tako nasilni.
Med mitom in resničnostjo
1. Gandijev rojstni dan, 2. oktober, je v Indiji državni praznik.
2. Gandijeva podoba krasi vse indijske bankovce razen bankovca za eno rupijo.
3. Mahatma Gandi je napisal svojo zgodbo z imenom Moji eksperimenti z resnico, ki je prevedena tudi v slovenščino.
4. Med mnogimi filmi o njem je najbolj znan Gandi iz leta 1982, ki je dobil oskarja za najboljši film, režijo (Richard Attenborough), glavno vlogo (Ben Kingsley) in še pet drugih oskarjev.
5. Indira Gandi, nekdanja indijska premierka, ni bila v sorodu z Mahatmo Gandijem, bila pa je hčerka prvega indijskega predsednika vlade Javaharlala Nehruja.
V naslednjih desetletjih je postal glasnik boja za neodvisnost Indije izpod angleške oblasti. Marca 1930 je organiziral pohod do 400 kilometrov oddaljene obale Indijskega oceana z namenom, da bo na cilju iz morske vode pridobival svojo sol. S tem je protestiral proti zakonu, ki je Indijcem prepovedoval pridobivanje soli. Tako imenovani solni pohod je dobil dramatične razsežnosti, saj se je okrog njega zgrinjala vse večja množica, čemur je sledila tudi medijska pozornost. Pridobivanje lastne soli je postalo izraz civilne nepokorščine.
Pridobivanje lastne soli kot izraz civilne nepokorščine
V izrazito neenotni indijski družbi pa vsi niso bili naklonjeni Gandijevim idejam, zlasti ne tistim o zagotovitvi pravic pripadnikom najnižjih kast, tudi nedotakljivim, ki po tradicionalni ureditvi niso imeli nikakršnih pravic. Za mirno ureditev tega vprašanja, pa tudi drugih, je Gandi večkrat gladovno stavkal.
Po koncu druge svetovne vojne je bila ustanovljena prva indijska vlada, ki jo je vodil Javaharlal Nehru. 15. avgusta 1945 je Indija razglasila neodvisnost. Hkrati so islamske oblasti v zahodnem delu države, Pakistanu, razglasile svojo islamsko republiko. Izbruhnila je državljanska vojna z več kot pol milijona mrtvih. Gandi, glasnik stare ideje o mirni osamosvojitvi od imperija, se je odločil za gladovno stavko do sklenitve premirja. Obe strani sta že po nekaj dneh umaknili vojno napoved, kar pa so nekateri strastni domoljubi razumeli kot izdajo. Pripravili so atentat na Gandija, vendar ga je preživel. V naslednjih letih je preživel še več atentatov, vse do 30. januarja 1948, ko je strelec pristopil k takrat 78-letnemu Gandiju, ko je bil na poti k večerni molitvi, in ga od blizu trikrat ustrelil v prsi. Atentator, Nathuram Godse, hindujski tradicionalist, je menil, da Gandi s svojimi prizadevanji za ukinitev kastnega sistema in s prevelikim popuščanjem muslimanom ogroža indijsko tradicijo in hindujsko religijo. Atentator je bil obsojen na smrt, nikoli pa ni bilo dokazano, kdo je umor naročil.
Znamenita očala
Očala, ki jih je nosil indijski borec za neodvisnost Mahatma Gandi, so konec avgusta letos na dražbi v Veliki Britaniji prodali za 288.000 evrov. Očala so našli štiri tedne prej. Tedaj jih je v nabiralniku dražbene hiše pustil moški, čigar stric jih je dobil od samega Gandija.
V dražbeni hiši East Bristol Auctions so pričakovali, da bodo očala prodali za največ 15 tisoč evrov, a jih je nato po šestih minutah licitiranja po telefonu kupil ameriški zbiratelj za bistveno večji znesek.
Pri dražbeni hiši so še pojasnili, da je očala v njihov nabiralnik dal starejši moški iz Mangotsfielda, izkupiček pa si namerava razdeliti s hčerko. Očala so sicer bila v njihovi družini že dolgo, vse odkar je njegov stric med delom v Južni Afriki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja srečal slavnega zagovornika nenasilnega upora in mu je ta očala dal.
Moški naj bi bil sicer pričakoval, da bo iztržil veliko manj denarja, in je menda dražbarjem dejal celo, da lahko očala vržejo v smeti, če niso nič vredna. V nabiralniku jih je pustil v petek zvečer v beli ovojnici. Štrlela je iz nabiralnika in so jo našli šele v ponedeljek, tako da bi jo lahko v vmesnem času kdo ukradel.
Gandi, za katerega so bila okrogla pozlačena očala zaščitni znak, je bil sicer znan po tem, da je ljudem, ki so mu pomagali ali ki so potrebovali pomoč, dajal očala, ki jih ni več potreboval.
Navdih generacijam
Gandi, ki danes velja za očeta sodobne Indije, je vplival na veliko svetovnih voditeljev in političnih gibanj. Predvsem je bil pomemben za voditelje gibanj za državljanske pravice Afroameričanov v ZDA, posebno za Martina Luthra Kinga, ki je Gandija imenoval "mali rjavi svetnik". Prav tako je navdihoval borca proti apartheidu Nelsona Mandelo, ki je sledil Gandijevi doktrini nenasilnega protesta. Večkrat je Gandija kot vir svojega navdiha omenjal tudi prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama.
Gandijevo življenje in njegovi nauki so navdihnili mnoge politike, filozofe in druge mislece. V letu 1931 si je Gandi dopisoval z evropskim fizikom Albertom Einsteinom, ta je Gandija v pismu pohvalil kot moža, ki bi moral biti za zgled prihodnjim generacijam.
Ko je želel pojasniti svoja stališča do nenasilja, je Gandija omenjal tudi britanski glasbenik John Lennon.
Mahatma Gandi ni nikoli prejel Nobelove nagrade za mir, čeprav je bil zanjo nominiran kar petkrat. A prevladali so nacionalistični zadržki in pomisleki, kot je desetletja kasneje Nobelova komisija pojasnila svojo neodločnost in javno izrazila obžalovanje. Leta 1948, ko je bil Gandi ubit v atentatu, pa je komisija odločila, da nagrade v kategoriji miru ne podelijo, saj da "ni na voljo primernega živega kandidata," zato domnevajo, da je bila nagrada verjetno namenjena ravno njemu. Ko je Nobelovo nagrado za mir leta 1989 prejel dalajlama, je predsednik akademije rekel, da je ta nagrada "delno posvečena spominu na Mahatmo Gandija". Za navdih pa se mu je zahvalil tudi dalajlama, ki od leta 1959, ko je bil pregnan iz Tibeta, živi v Indiji.
