Turističnim deželam se je še konec lanskega leta smejalo, ko so vlekle črte pod letne bilance, risale grafe o razvoju "najobetavnejše gospodarske panoge" na svetu, preštevale število gostov, število prenočitev, število porabljenih denarcev, ki so jih turisti pustili v njihovih državah. Marsikatera država je glavnino svojega bruto domačega proizvoda (BDP) temeljila prav na turizmu. Naša južna soseda Hrvaška, denimo, je lani vsaj 20 odstotkov BDP-ja ustvarila s turisti, od tega neverjetnih 90 odstotkov s turisti iz tujine. Podobno Grčija, Turčija, Egipt, zelo visok delež BDP-ja turistični evri predstavljajo v Avstriji, Italiji, Franciji, Španiji ... Tudi v Sloveniji, kjer presežemo deset odstotkov, kar pa vendarle še ni usodna odvisnost.
Slovenci smo še posebno pozorni na hrvaške številke. Razumljivo: turistično sta ti dve deželi močno povezani in še posebno v smeri "Slovenci na Hrvaško". Če smo še pred leti v tisočih preštevali hrvaške smučarje na naših belih poljanah, se ta trend obrača. Deloma zaradi pomanjkanja snega, deloma zaradi previsokih slovenskih cen, deloma zaradi vse bogatejše konkurenčne ponudbe v soseščini. Hrvatje si s svojim morjem zaradi tega ne belijo glave, vreme jih praktično ne more izdati, njihova ponudba je pestra, konkurenčna, mamljiva. Na Hrvaškem najde svoj kotiček vsakdo: ljubitelj kampiranja, zasebnih nastanitev, hotelov. Navtični turizem cveti, ne manjka niti ponudbe za petičneže, tudi za tiste z najglobljimi žepi ne. Na hrvaških obalah dopustujejo kralji in kraljice, Bill Gates in njemu podobni milijarderji, s svojimi barkami tam plujejo največji zvezdniki iz šovbiznisa, športa, filma. Slovenci imamo tam še dodatno dimenzijo - lastništvo. Okrog sto tisoč namestitvenih enot na Hrvaškem je v "naših rokah", številk, povezanih s tem, ni pretežko izračunati. Četudi dodatna poraba ob tem praviloma ni previsoka, nam sosedje veselo zaračunajo davke, takse, prevažamo se po njihovih pregrešno dragih avtocestah. Popiješ kavico, spiješ deci ali dva, poješ ribico ali čevape. Pa se nabere, malo od tod, malo od tam. Hrvatje, pa naj se komu sliši se tako čudno, imajo slovenske turiste še kako radi.
Pol Slovencev bo letos dopustovalo doma
Dobra polovica Slovencev (52 odstotkov) namerava glavnino poletnega dopusta preživeti doma, je pokazala raziskava Slovenske turistične organizacije (STO), 32 odstotkov jih bo glavni del dopusta preživelo v tujini, 16 odstotkov pa jih sploh ne bo šlo na dopust. Turistične bone namerava porabiti 94 odstotkov vseh, ki bodo dopustovali. STO je z raziskavo ugotavljala potovalne namere domačih gostov za letošnjo poletno sezono. Pri tem ugotavlja, da bo 41 odstotkov Slovencev, ki bodo glavnino dopusta preživeli v Sloveniji, odšlo na več krajših oddihov, četrtina na en krajši oddih, petina si bo privoščila kombinacijo obojega. Skoraj polovica namerava dopustovati ob morju (49 odstotkov), sledijo tisti, ki bodo dopustovali v termah (37 odstotkov) in v gorah (36 odstotkov).
Spletni obrazec za manj čakanja na hrvaški meji
Preden se odločite za izlet na Hrvaško, je smotrno izpolniti obrazec na spletni strani Entercroatia.mup.hr. Obrazec za napoved obiska je na voljo v več jezikih, tudi v slovenščini. Obrazec je povezan z računalniškim sistemom hrvaškega notranjega ministrstva. Treba je vpisati svoje osebne podatke, vključno z naslovom na Hrvaškem, predvidenim datumom vrnitve, telefonsko številko in elektronskim naslovom, ter odgovoriti na vprašanja o morebitni dosedanji izpostavljenosti okužbi z novim koronavirusom. Če potniki podatkov ne vpišejo v aplikacijo, morajo zahtevane podatke posredovati hrvaškim policistom na mejnem prehodu, kar zahteva dodatni čas pri vstopu v državo.
Hrvaške številke nekoč
Statistika je bila dolga leta hrvaški ponos in področje, kjer so se podatki lahko predstavili na precej svobodne načine. Poglejmo si nekaj "uradnih": leta 2017 je Hrvaško obiskalo 18,5 milijona turistov, ki so ustvarili 102 milijona prenočitev. Leto je bilo na neki način prelomno: prvič so presegli mejo sto milijonov prenočitev, številke pa so v povprečju zrasle za kar 13 odstotkov. Naslednji dve leti je šlo le še navzgor: lani je bilo gostov že 21 milijonov, prenočitev že skoraj 110 milijonov. Slovenci smo v teh statistikah visoko, na prepričljivem drugem mestu, takoj za z Jadranom obsedenimi Nemci. In z nekajkrat več prometa, kot ga ustvarijo vsi domačini skupaj! Tudi ustvarjeni prihodki so bili velikanski. Leta 2017 so na letni ravni že presegli deset milijard evrov, lani so že pogledovali proti dvajsetici.
Kaj pa smo hoteli?
Potem ko smo Slovenci kot prvi v Evropi preklicali pandemijo in začeli odpirati meje, je prišla priložnost tudi za ogled dogajanja na hrvaških turističnih prizoriščih. Informacije so bile precej protislovne: od nemogočih, dolgih čakanj na mejnih prehodih do tistih, ki so povedali, da turistov praktično ni. Pa čeprav so meje ekspresno odprli tudi sosedje. Za ciljno potovanje sva z ženo prvi teden junija izbrala Istro in Kvarner, nekaj hrvaških biserov, tistih, ki so Slovencem še posebno pri srcu.
Prvo presenečenje sva doživela na rezervacijskih sistemih, kjer prenočitve sploh ni tako preprosto rezervirati! Vse zasedeno? Predrago? Kje pa! Nasprotno - vse zaprto! Tam, kjer so se vendarle odločili poskusiti, so cene močno znižali. "Že tako ali tako ni skoraj nikogar, po rednih cenah še tistih nekaj ne bi bilo," nam povedo na recepciji v Vili Eugenia v Opatiji, eni od treh objektov, ki so v začetku junija ponujali možnost prenočitve v tem turističnem biseru. "Realnost je pač takšna: prejšnjih nekaj let se preko nizkocenovnih prodajnih kanalov sploh nismo tržili. Bili smo vseskozi polni, zasedeni praktično stoodstotno, od velike noči pa do poznega oktobra. Gostje so se vračali in tudi za ceno niso pretirano vpraševali. Če je tvoja ponudba dobra in korektna, bo odjemalce vselej našla," so razložili na recepciji. Letos to prestižno vilo v Lovranu najdemo tudi na portalu ponudnika Ena na dan. "Kaj pa smo hoteli? Aprila so nam odpovedali vse rezervacije, enako maja ter junija. Cene prenočitve smo spustili za več kot polovico, gostov pa še kar ni. Poglejte, le štiri sobe so zasedene, sedem gostov naštejemo."
Poletje še lahko reši gostince
Gostilne v bližnjem Voloskem, enem od hrvaških kulinaričnih mek, kjer si v sezoni običajno moral mizo rezervirati že daleč vnaprej, so bile prazne, zasedena je bila kvečjemu miza, dve. Tudi ponudba je prilagojena. "Včasih smo pripravljali cel nabor jedi, v teh dneh le še eno ali dve. Za koga boš kuhal, za koga pripravljal, če pa gostov ni?" potožijo v znameniti gostilni Valle Losca, ki jo ima na seznamu tudi sloviti Michelin.
Iz Opatije in Kvarnerja sva se opeljala v Istro. Bo tam kaj bolje? Vikend sva preživela v Fažani, "slovenski destinaciji" pred Puljem, ki je znana tudi kot izhodiščna točka za izlete na Brione, kjer je nekdaj imel svojo poletno rezidenco Josip Broz - Tito, danes pa njegov luksuz uživajo hrvaški politiki. Kamp Pineta, kjer si se še lani moral pošteno potruditi za svojih nekaj kvadratov najetega prostora, sameva. Ko se prijaviš, postaneš najemnik vsaj enega ali dveh hektarjev, nogometnega igrišča ali dveh, za lažjo predstavo. Nikjer ni bilo nikogar, štirje gosti v velikanskem kampu. Ponudba zasebnih in hotelskih namestitev je bila tam še bolj strašljiva. Štirizvezdični mestni hotel Chersin sicer ponujajo na nizkocenovnih portalih. Očitno ponudba ni uspela: hotel je bil namreč zaprt.
Nekoliko bolje, čeprav daleč od lanskih številk, je bilo v gostišču Alla Beccaccia v bližnjem Valbandonu. "Pri nas zgodbo gradimo na restavraciji, prenočitve so šele na drugem mestu," pove Marko Radolovič, eden od lastnikov čudovitega družinskega posestva, še enega Michelinovega priporočila. "Naša restavracija ni odvisna od tujih gostov, k nam radi pridejo iz cele Istre. Cene so dokaj visoke, a se gostom ne zdijo pretirane. Prepričamo jih s kakovostjo. Seveda pa prenočitev praktično ni - vse rezervacije so bile tudi za prvo polovico junija odpovedane, upamo, da se bo odprlo poleti, ko bo meje odprla vsa Evropska unija."
Dan pozneje se je do pikice enaka zgodba odvila tudi v Novigradu. Bila je sobota, 6. junija, pričakovali bi vsaj slovenske vikend goste, saj mestece leži tik ob meji. Penzion Emavs je ena redkih odprtih prenočitvenih opcij, ki jih je Cerkev dala v zasebni najem. "Z možem sva objekt najela za 25 let," pove Biserka, ki skrbi za kuhinjo in sobe. "Začela sva dobro, zdaj sva tu že četrto leto. V začetku sva vse prisluženo vlagala v razvoj - nova oprema, prenovitev sob, restavracije. Obisk je bil odličen. Letos je katastrofa, same odpovedi in le upava lahko, da se bo stanje poleti popravilo. Če bi izvlekla 35, 40 odstotkov lanskih številk, bi nekako preživela. Drugače bo hudo, res ne vem, kako naj preživimo."
Težko bo prepričati turiste o varnosti, težko jih bo privabiti. Pa čeprav se na zunaj zdi, kot da Kvarnerja in Istre pandemija ni udarila, na prvi pogled še oplazila ne. Mask ni videti, tu in tam se sramežljivo skriva kakšen zapis o pravilih nove realnosti. Zato zastrizite z ušesi: če kdaj, potem lahko letos na Hrvaškem za svoj denar dobite veliko, kar največ. Pa čeprav bonov tam Slovenci ne bomo mogli unovčevati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
