Letos smo 29. september, svetovni dan srca, tudi v Sloveniji označili enaindvajsetič. Z zdravim življenjskim slogom lahko preprečimo in ublažimo posledice bolezni srca in ožilja. K temu nas spodbujajo tudi aktivnosti Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, sami pa moramo sprejeti odločitve in se odpraviti po poti do zdravja in zdravega srca. Bolezni srca in ožilja so še vedno največje breme za sodobno človeštvo, pa čeprav se v zadnjem letu govori samo o covidu-19 in se bojimo predvsem novega virusa. Še več, srčnim bolnikom ta še dodatno povečuje tveganje. "Nočemo omalovaževati tveganj, ki jih predstavlja novi virus, toda ne smemo pozabiti, da zaradi srčno-žilnih bolezni umre desetkrat več ljudi kot zaradi okužbe z novim koronavirusom, zato ne smemo nikoli zanemariti pozornosti do svojega srca in ožilja. Letošnje geslo svetovnega dneva srca 'S srcem prepreči bolezni srca in ožilja' je bilo zelo povedno," sporočajo iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Društvo poziva vse ljudi, da še bolj skrbijo za zdravje svojega srca, seveda pa morajo upoštevati vsa upravičena strokovna priporočila za zmanjševanje nevarnosti okužb z novim koronavirusom: "Ob tej priložnosti pa odločevalce o ukrepih za zajezitev okužbe s SARS-CoV-2 še enkrat odločno pozivamo, da ob ukrepih za zajezitev okužbe z njim vedno pomislijo tudi na druge kronične nenalezljive bolezni, ki prav tako ogrožajo naša življenja in jih nikakor ne smemo zanemariti zaradi skrbi ob obstoječi epidemiji. Obnašati se moramo samozaščitno in preventivno glede vseh kroničnih nenalezljivih bolezni (kot so na primer možganska kap, srčno popuščanje, sladkorna bolezen …). Kadar pa zbolimo in se pojavijo ali poslabšajo znaki teh bolezni, moramo nemudoma poiskati pomoč zdravnika. Pri tem seveda pričakujemo, da bo omogočen takojšen in ustrezen dostop do zdravnika."
Eden od desetih zboli zaradi koronarne bolezni
Eden od desetih ljudi v starosti od 30 do 70 let zboli zaradi koronarne bolezni. Eden od šestih koronarnih dogodkov pomeni nenadno smrt ter predstavlja prvi, poslednji in edini znak bolezni. V Sloveniji kar pet tisoč bolnikov na leto prizadene srčni infarkt, okrog 700 jih umre pred prihodom v bolnišnico. Če so koronarne arterije zožene in srčni mišici ne prinesejo dovolj kisika, govorimo o angini pektoris, zaradi katere se v Sloveniji vsako leto zdravi okrog sedem tisoč bolnikov.
Največji "morilec" na svetu je znan
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob svetovnem dnevu srca pripravilo tiskovno konferenco, na kateri je bilo slišati marsikaj zanimivega in poučnega. Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce, UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni, je med drugim dejal: "Bolezni obtočil so še vedno najpomembnejši 'morilec' na svetu, saj povzročijo skoraj 18 milijonov smrti. Čeprav smo v zadnjih 30 letih v Sloveniji dosegli velik napredek in znižali umrljivost zaradi bolezni srca in žilja za 50 odstotkov, v Sloveniji po predlanskih podatkih bolezni obtočil povzroče še vedno 33 odstotkov vseh smrti med moškimi (3298 primerov) in 44 odstotkov med ženskami (4563). Največ k temu prispevajo ishemične bolezni srca (1927 smrti) in možgansko-žilne bolezni (1982 smrti). Zaradi bolezni obtočil je bilo leta 2018 kar 41.387 hospitalizacij (od tega 17.744 zaradi ishemične bolezni srca) ali kar 113 na dan! Še bolj pa skrbi, da je delež zgodnjih smrti (pred 65. letom starosti) zaradi bolezni obtočil 17-odstoten. Nadloga srčno-žilnih bolezni torej še zdaleč ni obvladana."
Ob koronavirusu ne smemo pozabiti na kronične nenalezljive bolezni
Kajenje, sedenje, debelost
Kaj torej narediti, da si ohranimo zdravo srce? "Nobenega dvoma ni, da je najučinkovitejše in tudi najcenejše preventivno ukrepanje izogibanje nezdravim življenjskim navadam, kot sta na primer kajenje in pretirano sedenje ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga in to že pri mladih - najbolje v vrtcih. Kar se namreč otroci nauče, to v odraslem obdobju tudi store. Če jih navadimo, da se prehranjujejo z zdravo in zaščitno mediteransko prehrano, ki je energetsko uravnotežena tako, da ne vodi v prekomerno telesno težo ali celo debelost, redno aerobno telesno dejavnost in tudi nekajenje - tako imenovano primordialno preventivo, s katero lahko pogosto preprečimo pojav zvišanega krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali holesterola -, bomo naredili največ za srce in ožilje. Ko pa je bolezen že prišla, je potrebno dodatno še skrbno, vztrajno in zanesljivo jemanje vseh potrebnih zdravil, s čimer lahko zadržujemo napredovanje bolezni in zlasti tudi njene zaplete. Da bi prisotnost nevarnostnih dejavnikov pravočasno prepoznali, so potrebni tudi ustrezni pregledi in meritve. V Sloveniji imamo že vpeljan odličen preventivni program, ki naj bi zajel vse odrasle moške (med 35. in 65. letom) in ženske (med 40. in 70. letom). Ugotovitvam odklonov od zaželenih ravni pa morajo slediti tudi ukrepi in odgovornost vsakega izmed nas, da skuša kar se le da odločno obvladovati ali celo odpraviti dejavnike tveganja. Pri teh prizadevanjih nas ne sme ustaviti niti strah pred okužbo s covidom-19. Ni namreč koristi, če se iz strahu pred tem virusom zamudi pravi čas za ustrezno ukrepanje zlasti pri že prisotni bolezni obtočil. V zadnjega pol leta smo namreč priča številnim primerom, ki so se zaradi zamujenega in prepoznega začetka zdravljenja zapleta dokaj pogosto končali z zelo slabim izidom zdravljenja," je še poudaril Matija Cevc.
Krvni strdki so lahko usodni
Dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., podpredsednica Društva za srce, UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni, pa je izpostavila: "Bolezen covid-19 je zelo kužna bolezen, v prvi vrsti prizadene dihalne poti in pljuča. Pri 80 odstotkih zbolelih poteka blago do zmerno, pri 15 odstotkih zbolelih je potek hud, pri petih odstotkih pa kritičen. Pri hudem poteku bolezni je potrebno zdravljenje na navadnem oddelku bolnišnice, kritično bolni pa imajo prizadete tudi druge organe in so po več tednov zdravljeni v intenzivnih enotah. Bolniki s hudim in kritičnim potekom bolezni so tudi bolj nagnjeni k nastajanju krvnih strdkov. Krvni strdki lahko nastajajo v venah (venska tromboza, pljučna embolija) in tudi v arterijah (možganska kap), kar bolnike dodatno ogroža. Pri vseh bolnikih, sprejetih v bolnišnico zaradi covida-19, nastajanje krvnih strdkov zato aktivno preprečujemo, tako z zdravili kot z drugimi ukrepi, vendar žal nismo vedno uspešni. Zato še vedno velja, da je najboljša zaščita preprečevanje okužbe. Tu lahko največ naredimo sami: z doslednim in pravilnim nošenjem zaščitnih mask, umivanjem in razkuževanjem rok, čim manj dotikanja površin in predmetov ter ust, nosu in oči, vzdrževanjem fizične razdalje ter izogibanjem krajev z veliko ljudmi. Še posebej je to pomembno za osebe, ki so bolj ogrožene za težak potek bolezni, torej starejše ljudi in bolnike s kroničnimi boleznimi, med katere sodijo tudi bolniki z boleznimi srca in žilja."
Ukrepajmo sami. Takoj!
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ob svetovnem dnevu srca sporočila, da bi bilo mogoče kar tri četrtine srčno-žilne umrljivosti preprečiti z ustreznimi spremembami življenjskega sloga. Zato je skrb za srce še toliko bolj pomembna. S spodbujanjem k zdravemu načinu življenja (vanj sodijo zdrav način prehranjevanja, redna in zadostna telesna dejavnost, skrb za sprostitev, zdravo okolje, dovolj spanja, izogibanje kajenju in škodljivemu pitju alkohola ter preverjanje zdravstvenega stanja, ki dovolj zgodaj pokaže tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni) lahko preprečimo nastanek teh bolezni oziroma se te pojavijo kasneje v življenju.
Sladkorni bolniki
Ob dnevu srca niso pozabili izpostaviti sladkorne bolezni, ki je tesno povezana s srčno-žilnimi boleznimi in predstavlja enega pomembnejših dejavnikov tveganja za zaplete. Ljudje s sladkorno boleznijo imajo večjo možnost, da doživijo srčno in možgansko kap, večja je tudi možnost za nastanek kronične ledvične bolezni in za zaplete, kot sta diabetična slepota in diabetično stopalo. Kot vsi kronični bolniki naj bi tudi sladkorni bolniki dosledno skrbeli za urejen krvni sladkor in za redne obiske pri zdravniku tudi v času omejenega gibanja zaradi covida-19.
