Nekateri kritiki programa Black Lives Matter trdijo, da je rasističen. Njihov pogost protiargument je, da so vsa življenja pomembna. Vendar je tukaj povsem izgubljena zgodovinska perspektiva. Če pogledamo v pozno 18. stoletje, na začetek ZDA, je jasno, da življenja temnopoltih niso bila veliko vredna. Med vsemi drugimi krutostmi, ki so jih bili deležni sužnji, je bilo tudi pomanjkanje zdravstvene oskrbe. Posebej slabo se je godilo dojenčkom in malčkom, ki so jih morale matere takoj po porodu pustiti brez varstva in hrane, da bi se se čim prej vrnile na polje. Stopnja umrljivosti dojenčkov je bila takrat ocenjena na več kot 50 odstotkov. Odrasle sužnje, ki so kazali znake izčrpanosti in depresije, so lastniki pogosto pretepali.
Kot profesor socialnega dela sem preučeval načine za zaustavitev rasizma, promoviral socialno pravičnost in pomagal pri krepitvi skupnosti temnopoltih. In ugotovil, da obstaja povezava med zdravjem sužnjev in nastankom Amerike.
Rasistična medicinska teorija
Beli gospodarji, pogosto nasilni in brutalni, so dehumanizirali zasužnjene temnopolte, ki so delali zanje, in na ta način obogateli. Svoje ravnanje so upravičili tako, da so se oprli na splošno sprejeto stališče o manjvrednosti temnopoltih in na fizične razlike med črnci in belci. Rasistična medicinska teorija, da so črnci že po naravi manjvredni in podobni živalim, ki potrebujejo trpinčenje za opravljanje svojega dela, je bila kritični element.
Sužnji so bili podhranjeni, preveč so delali in v bivališčih bili preveč nagneteni, zato so se bakterije hitro prenašale. Njihova bivališča so bila zelo slaba - hladna, brez oken in brez ustrezne opreme. Ker niso dobili plačila, niso mogli sami poskrbeti za vzdrževanje ustrezne osebne higiene. Oblačila so bila neoprana, umivali so se zelo redko, za zobe niso redno skrbeli, spali so na umazanih ležiščih. Pogoste so bile uši, gliste in postelje stenice.
V ZDA je prisoten strukturalni rasizem
Takšno ravnanje se je začelo v ječah za sužnje, ki so jih Evropejci zgradili na obalah Afrike in v katerih so sužnji čakali, da jih na ladji pošljejo v novi svet. Tako je bilo na primer v Gani v majhnem prostoru zaprtih 200 sužnjev, ki so v istem prostoru spali, jedli in opravljali potrebo. Arheološke raziskave so pokazale, da so bila tla premočena s krvjo, urinom, človeškim blatom in bruhanjem. Pogoji v ječah so bili tako slabi, da je predstavljalo čiščenje veliko tveganje za resne okužbe.
Bolni sužnji brez zdravstvene oskrbe
Najpogostejše bolezni, ki so se širile med sužnji v kolonijah in kasneje v ZDA in so bile veliko pogostejše kot med belci, so tifus, ošpice, mumps, vodene koze in mnoge druge. Zelo redko je bolnega sužnja pregledal zdravnik, oskrbo sta mu nudila kar lastnik in njegova žena, ki pa sta bila le v zelo redkih primerih ustrezno usposobljena za zdravljenje. Pomagale so tudi starejše sužnje, ki so imele veliko znanja o zdravilnih zeliščih, koreninicah in rastlinah, pridobljenega od starejših žensk in svojih babic v Afriki. Tako kot pri vsem drugem tudi pri zdravljenju sužnji niso imeli besede. In tudi če je sužnja pregledal zdravnik, mu njegovega zdravstvenega stanja in načina zdravljenja ni pojasnil; o tem je poročal samo gospodarju.
Sužnje so imele več vlog. Seveda so bile pomembna delovna sila, skrbele so tudi za bolne sužnje, predvsem pa je bila njihova glavna naloga rojevanje novih sužnjev. Po prepovedi trgovanja s srednjeatlantskimi sužnji so gospodarji potrebovali nove sužnje, kar jim je zagotavljala noseča sužnja. Rojstvo sužnja je pomenilo dobiček za več generacij, vanj pa ni bilo treba veliko investirati.
Zastrašujoče medicinske raziskave
Nekatere sužnje so morale sodelovati v medicinskih poskusih, ki so se praviloma brez uporabe anestezije osredotočali na zdravje nosečnic. Ker so znanstveniki nosečnicam povzročali grozne bolečine, so pogosto splavile. Mnogi beli zdravniki in njihove medicinske ustanove pa so na podlagi mučenja teh žensk pridobili veliko slavo in bogastvo, na primer za izum vaginalnega spekuluma, ki se uporablja za pregled materničnega vratu. Tako naj bi ena od suženj prestala kar 30 ginekoloških operacij brez anestezije. Interesi so bili torej tako medicinski kot gospodarski in politični.
Tudi več kot 150 let kasneje še vedno obstajajo razlike med temnopoltimi in belimi Američani. Da bi odpravili tisto, kar je danes narobe, je treba razumeti neenakost iz preteklosti. Šele tako se lahko začne odpravljati strukturalni rasizem, ki ga je v ameriškem sistemu ogromno. Poznavanje zgodovine je potrebno za raziskovanje in prepoznavanje osnovnih mehanizmov razumevanja, kako se rasizem obuja, da bi še naprej ustvarjal razlike v zdravstvenem sistemu, in tudi za to, da bi spoznali, kako ga zatreti.
