Napoleonova rebra so sladka: Sladice, poimenovane po znanih ljudeh

Tokrat bomo govorili o nekaterih sladicah, ki so jih kuharski mojstri prvič pripravili za znane osebnosti ali pa so sladice iz nekega razloga po znanih ljudeh dobile ime.
Ena takšnih sladic so priljubljeni smetanovi zvitki (šamrole) iz listnatega testa z različnimi polnili. Ime naj bi dobili po nemškem pesniku Fridrichu Schillerju. V 19. stoletju ga je neki umetnik portretiral, kako sedi pri mizi. Pesnik je imel dolge svetle kodre in očitno so zvitki nekoga spominjali na pesnikovo frizuro, da jih je poimenoval Schillerjevi kodri. Nekateri pri tej sladici prisegajo le na polnitev iz beljakov, stepenih z vročim sladkornim sirupom (schaum - pena), drugim so ljubši zvitki, polnjeni z vaniljevo kremo. Rolice potresemo s sladkorjem v prahu, namesto tega jih včasih prelijejo s čokolado ali pa čokolado dodajo kremi, s katero so nadevane.

Melbina breskev in Helenina hruška

Torta Pavlova, hruška lepe Helene in breskev Melba sodijo med najbolj znane sadne sladice. Za torto Pavlova, pripravljeno iz nežnega beljakovega testa, nadevano zgolj s stepeno sladko smetano in jagodami (to je izvirni recept, obstajajo tudi inačice z drugim sadjem in tudi mešanim), legenda pravi, da so jo prvič pripravili v Avstraliji, kjer je v Labodjem jezeru nastopila slavna ruska balerina Ana Pavlova. Da je torta s svojo belino in lahkotnostjo prav takšna, kot je bila Pavlova med svojo baletno vlogo, pravijo.

Rebra, ki niso mesna

Za francoskega državnika in vojskovodjo Napoleona Bonapartea bi morda kdo pričakoval, da se bo po njem imenovala kakšna krepka mesna jed ali vsaj imenitna pečenka, kot je na primer pečenka Wellington, imenovana po angleškem vojskovodji in plemiču Welingtonu. Toda ne, po Napoleonu se imenujejo rezine iz listnatega testa in vaniljeve kreme, pravijo jim Napoleonova rebra. A zanimivo, tako jim poimenujejo povsod drugod razen v Franciji, tam takšne rezine poznajo pod imenom mille feuille (tisoč listov, to pa zaradi razlistanega testa med plastmi kreme).
Nekatere znane sladice so nastale tudi med pripravami na poroko znanih. Tako je kolač Battenberg, poimenovan tudi domino torta (ali kolač), postal znan ob poroki princese Viktorije, vnukinje kraljice Viktorije, ki se je leta 1884 poročila s princem Battenbergom (kasneje so v Angliji priimek Battenberg spremenili v Monutbatten). Kolač je sestavljen iz biskvitov dveh barv (rumene in roza), kar je v prerezu vidite kot štiri kvadrate. Plasti biskvita so zlepljene z marmelado, kolač je ovit v marcipan naravne barve, torej svetlo kremne.

Sendvič z vaniljevo kremo

Na kraljico Viktorijo, znano po tem, da je ob popoldanskem čaju rada pojedla majhno biskvitno tortico, je vezana še ena sladica. Kako drugače naj bi se imenovala kot po kraljici - Viktorijin sendvič. Testo je pripravljeno iz masla, moke, jajc in sladkorja v prahu. Pečeno testo se prereže na pol in premaže najprej z masleno vaniljevo kremo, potem pa še z jagodnim džemom. Izdatna sladica torej, a če je teknila kraljici, zakaj ne bi še njenim podložnikom?

Madžarski sladici

Na še eno znano rodbino, ne sicer kraljevsko, a zato plemiško, je vezana ljubezen do dobre hrane. Madžarski Esterhazyji so bili izpričani gurmani, po njih se razen mesnih jedi imenuje odlična torta (ali tudi rezine, pomembno je le, da okus enak). Torta je sestavljena iz več (vsaj pet do šest) tankih plasti testa, premazanih z orehovo masleno kremo. Za torto (ali rezine) Esterhazy je značilen okras na vrhu - na belo sladkorno glazuro se vrišejo tanki čokoladni krogi, potem se ti razvlečejo v vse smeri, da so videti kot pajkova mreža.
In če smo že pri Madžarih, omenimo še čokoladne kocke Rigo Janncsi, poimenovane po slavnem violinistu ciganskega porekla (in očitno ljubitelju dobre hrane). Na videz preproste, a zaradi kakovostnega kakava, nujnega za pripravo teh kock, izjemnega okusa. Na lahek čokoladni biskvit nanesemo kremo iz smetane, čokolade in sladkorja, prelijemo s čokoladno glazuro in uspeh je zagotovljen.