Florence Nightingale je sredi 19. stoletja postala ena najbolj slavnih žensk svojega časa (za bolj slavno je veljala le kraljica Viktorija), saj je v zdravstveno nego uvedla higienske prakse, ki so močno zmanjšale smrtnost britanskih vojakov med krimsko vojno. Britanci so ji na londonskem trgu Waterloo postavili spomenik, čudovit bronasti kip drobne in graciozne ženske, ki v rokah drži svetilko in uteleša nesebično pomoč bolnim. Vendar ta ikonična podoba Florence Nightingale zasenči mnoge njene druge dosežke. To je ženska, ki je zdravstveno nego spremenila v ugleden poklic, ustanovila prvo šolo za medicinske sestre na svetu, uporabila statistiko, ki je bila tedaj razmeroma nova veda, za izboljšanje rezultatov zdravstvene oskrbe, in na novo zasnovala bolnišnice. Bila je tudi med prvimi v zgodovini zahodnega sveta, ki so se zavzemali za to, da bi bilo zdravstveno varstvo dostopno vsem ljudem.
Sredi 19. stoletja je za bolj slavno veljala le kraljica Viktorija
Melissa Pritchard, zaslužna profesorica angleškega jezika in ženskih študij na državni univerzi v Arizoni, je napisala biografski roman o Florence Nightingale, ki je izšel marca letos. Knjiga nosi naslov Let divjega laboda (Flight of the Wild Swan). V petih letih raziskovanja in pisanja romana je njene sentimentalne predstave o Nightingalovi zamenjalo spoštovanje do njenih vizionarskih dosežkov. Odločila se je, da bo še bolj osvetlila osebnost in delo ženske, ki je med opravljanjem poklica vojne medicinske sestre pol stoletja skrbela za napredek v zdravstvu. V 19. stoletju so se zvrstili številni revolucionarni dosežki na področju medicine; k njim je veliko prispevala tudi Nightingalova.
Poklicana služiti trpečim
Florence Nightingale se je rodila 12. maja 1820 v Firencah v Italiji premožnima britanskima zakoncema Williamu in Frances Nightingale. Par je svoji hčeri, Florence je imela starejšo sestro Parthenope, vzgajal na dveh posestvih v Angliji. William je dekleti šolal na domu in je poskrbel, da sta pridobili enako izobrazbo kot on na univerzi Cambridge.
Nightingalova je že od zgodnjega otroštva kazala izjemen intelekt, še posebno rada je imela matematiko. Pri 16 letih je zaslišala notranji klic, naj pomaga bolnim in trpečim ljudem, zaradi česar se je odločila postati medicinska sestra. Njena družina je temu sprva močno nasprotovala. Zdravstvena nega namreč ni bila primeren poklic za mlado privilegirano viktorijansko žensko, saj je veljala za nečastno delo, celo manj cenjeno od tistega, ki ga je opravljala služinčad. Toda Nightingalovi je uspelo svojo družino prepričati o nasprotnem, zato je lahko opravila ustrezno izobraževanje v Nemčiji in Franciji. Leta 1853 je postala nadzornica majhne londonske bolnišnice za "ženske v stiski". Njene pacientke so bile v glavnem izobražene, neporočene guvernante, ki so zbolele zaradi preobremenjenosti z delom in premajhnega plačila. Dobro leto pozneje je že skrbela za vojake, ranjene v krimski vojni.
Pomen higiene v medicini
Oktobra 1854 je Florence Nightingale v vojašnico Scutari v Konstantinoplu (današnjem Istanbulu) pripeljala 38 medicinskih sester, ki so delale pod njenim nadzorom. Nekdanja ogromna kamnita turška vojašnica je bila spremenjena v britansko bolnišnico, v kateri je bilo nameščenih na tisoče ranjenih angleških in irskih vojakov. Nightingalovo in njene medicinske sestre so ob prihodu v Scutari pričakale povsem izpraznjene zaloge sanitetnega materiala, zdravil in užitne hrane ter prenatrpani bolnišnični prostori, v katerih so vladale neznosne higienske razmere. Več vojakov je umrlo zaradi kolere in drugih nalezljivih bolezni kot zaradi bojnih ran. Medicinske sestre so se najprej lotile čiščenja ter nabavile hrano, mila, povoje, zdravila, čisto posteljnino in oblačila za bolnike. Z izboljšanjem higienskih razmer se je visoka stopnja umrljivosti v bolnišnici začela nižati. Tam sta se je prijela vzdevka "angel s Krima" in "dama z lučjo". Vojni novinarji so v svojih časopisih dramatično opisovali njeno delo. S svojimi zgodbami so razvneli domišljijo javnosti in ustvarili neizbrisno podobo majhne ženske, ki ponoči s svetilko hodi po bolnišničnih sobah.
Januarja 1855 je britanski premier Henry John Temple na Krim poslal na novo ustanovljeno sanitarno komisijo, da bi raziskala vzroke za visoko stopnjo umrljivosti v vojaški bolnišnici. Florence Nightingale je bila prepričana, da se je stopnja umrljivosti močno znižala, ker je komisija v bolnišnici očistila zamašene kanalizacijske sisteme, stene ometala z apnom, s čimer je uničila bakterije, ki so se zadrževale na njih, in poskrbela še za številne druge sanitarne izboljšave. Nightingalova je že prej poudarjala pomen vzdrževanja higiene, rednega prezračevanja prostorov in pravilne prehrane pri zdravstveni oskrbi bolnikov, toda po tej izkušnji je postala še bolj vneta zgovornica vseh teh ukrepov.
Ko se je vojna leta 1856 končala, se je vrnila domov, za vedno priklenjena na posteljo zaradi kronične bruceloze, ki so ji tedaj rekli "krimska mrzlica". A to ji ni preprečilo, da ne bi preostanka življenja posvetila izboljševanju sistemov zdravstvene nege v Veliki Britaniji in drugih državah.
Uporaba številk pri zdravljenju
Statistika je bila v času Nightingalova razmeroma nova veda, vendar je bila povezana z njenim zgodnjim zanimanjem za matematiko. Florence Nightingale je bila prepričana, da so statistični podatki, ki so prispevali k znižanju stopnje umrljivosti bolnikov, "pravo merilo božjega namena". V sodelovanju z Williamom Farrom, vodilnim strokovnjakom za uporabo statistike v epidemiologiji, je analizirala številne podatke o stopnji umrljivosti vojakov med krimsko vojno in dokazala, da večina smrti ni bila posledica bojnih ran, ampak bolezni, ki bi jih lahko preprečili. Še posebno inovativna je bila pri uporabi grafičnih diagramov (najbolj znan je njen cvetni diagram oziroma diagram rože), saj je upravičeno verjela, da so vizualni prikazi ljudem bolj zanimivi od suhoparnih tabel s številkami, ki so jih uporabljali statistiki tistega časa.
Zaradi uporabe statističnih metod pri sanitarni reformi vojske je bila Florence Nightingale leta 1858 sprejeta v Kraljevo statistično društvo in je postala prva ženska članica te organizacije. Leta 2020 je Kraljevo statistično društvo začelo vsako leto podeljevati nagrado Florence Nightingale za odličnost na področju analitike v zdravstvu in zdravstveni negi. Nightingalova je naredila revolucionaren korak - svoje statistične metode in vizualizacijo podatkov je razširila na druga področja, od upravljanja bolnišnic in sistemov zdravstvenega varstva do reforme javne higiene in odpravljanja vzrokov bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Njene analize so razkrile še več vzrokov za umrljivost tako vojakov kot civilistov.
Izobraževanje bodočih medicinskih sester
Leta 1860 je Nightingalova v želji, da bi zdravstveno nego povzdignila v znanost in umetnost, v Bolnišnici sv. Tomaža v Londonu ustanovila šolo Nightingale, prvo šolo za medicinske sestre na svetu. Študentke, naenkrat se jih je tam šolalo 20 do 30, so bivale v šoli, pouk anatomije, pooperativne zdravstvene nege, fiziologije, kemije, higiene in etike pa so obiskovale kar v uniformah medicinskih sester. V osemdesetih letih 19. stoletja je Nightingalova sprejela novejšo teorijo o vlogi bacilov pri širjenju bolezni, ki je potem postala del učnega načrta.
Po zaključku enoletnega programa so novopečene medicinske sestre šolo zapustile kot kvalificirane zdravstvene delavke. Do konca stoletja je šolo končalo skoraj 2000 diplomiranih medicinskih sester. Zaposlene so bile po vsej Veliki Britaniji ter izvajale strokovno zdravstveno oskrbo, razvijale sisteme zdravstvene nege, poučevale in usposabljale bodoče medicinske sestre. Šola Florence Nightingale je postala glavni model za izobraževanje medicinskih sester v Veliki Britaniji. Podobne šole so bile ustanovljene v Afriki, Ameriki, Avstraliji, Kanadi in drugih državah. Nightingalova je leta 1859 napisala tudi knjižno uspešnico z naslovom Zapiski o zdravstveni negi, v kateri je viktorijanskim ženskam svetovala, kako naj skrbijo za zdravje članov svojih gospodinjstev.
Zavzemala se je za javno zdravstvo
Dolgoletna in na koncu vendarle uspešna prizadevanja Nightingalove za zaposlovanje usposobljenih medicinskih sester in babic v zloglasnih delavskih domovih v Angliji in na Irskem so ostala večinoma nepriznana. V viktorijanskih časih so lahko za revne bolne ljudi v delavskih domovih skrbeli le drugi revni stanovalci teh domov. Florence Nightingale je napisala številne članke, v katerih je poudarjala, da bi morale za bolnike v teh ustanovah skrbeti usposobljene medicinske sestre, v šestdesetih letih 19. stoletja pa je celo pozivala k odpravi strogih angleških zakonov o revnih. Zaradi teh njenih prizadevanj se je reforma zdravstvene oskrbe v delavskih domovih postopoma razširila po vsej Angliji.
Pritchardova je prepričana, da je lahko Florence Nightingale s svojim življenjem in dosežki velik navdih za vse, ki se danes odločijo opravljati katerikoli poklic na področju zdravstvene nege, medicine in javnega zdravstva.
