Aljoša Stojič
Iz ameriške zvezne države Michigan so nedavno poročali o več primerih očesnega sifilisa. Za njim je zbolelo pet žensk, ki jih je okužil isti spolni partner. Čeprav očesni sifilis ni prav pogosta bolezen, saj naj bi pomenil odstotek vseh primerov sifilisa, je ta podatek verjetno podcenjen. Zakaj je to pomembno, se v prispevku za The Conversation sprašuje Andrew Lotery in opozori, da očesni sifilis spremljajo številni različni simptomi, ki lahko posnemajo druga stanja, zato ga je zelo težko diagnosticirati. Če ga ne zdravimo, lahko z leti napreduje in povzroči hudo škodo na več organskih sistemih. Prizadene lahko prav vsako očesno tkivo, vključno z roženico, šarenico, mrežnico, vekami, vidnim živcem in beločnico. Običajno se kaže kot vnetje, toda včasih je njegova prisotnost komaj zaznavna.
Če sifilis spregledamo, lahko spregledamo tudi druge hude, vendar ozdravljive okužbe. Pacienti s sifilisom so velikokrat okuženi tudi z virusom HIV. Okužba z virusom HIV pa lahko pospeši napredovanje očesnega sifilisa. Če spregledamo očesni sifilis, lahko spregledamo tudi okužbo z virusom HIV, kar pomeni, da ne zdravimo bolezni, ki je sicer ozdravljiva.
Vseh pet žensk iz Michigana, ki jih je okužil isti moški, je imelo različne simptome, od vnetja oči do pareze (delne ohromelosti) možganskih živcev. V teh akutnih primerih so zdravniki na srečo hitro postavili pravo diagnozo in pacientke so takoj prejele terapijo. Toda včasih očesnega sifilisa ne diagnosticirajo tako hitro, posledica česar je dolgotrajna okužba na mrežnici. Ta se lahko kaže podobno kot dedna očesna bolezen, poimenovana pigmentozni retinitis. Zdravnik lahko pacientu reče, da mu ne more z ničimer pomagati, ker ima genetsko očesno bolezen, s čemer dopusti, da začne njegov vid propadati. Pri pacientu lahko nastopijo tudi drugi sifilitični zapleti; bolezen se lahko denimo razširi tudi na možgane.
Andrew Lotery, oftalmolog in profesor oftalmologije na medicinski fakulteti univerze v Southamptonu, pravi, da je sam "zdravil" že veliko pacientov z neozdravljivim pigmentoznim retinitisom, ki jih je testiral na sifilis in ugotovil, da v resnici bolehajo za očesnim sifilisom. Po njegovih besedah je pomembno, da se zavedamo, da je spolno prenosljivih bolezni in okužb vedno več.
Sifilis povzroča bakterija Treponema pallidum. Gre za staro bolezen, ki naj bi jo bil v Evropo leta 1493 prinesel Krištof Kolumb, vendar je precej razširjena tudi danes. Število primerov sifilisa se je med letoma 2021 in 2022 povečalo s 7543 na 8692, kar je največje število potrjenih okužb po letu 1948. Zdravniki bi morali paciente vedno napotiti na testiranje in jim pojasniti, zakaj je to nujno. Po izkušnjah Andrewa Loteryja pacienti običajno ne nasprotujejo testiranju, saj so po postavitvi diagnoze deležni ustreznega zdravljenja, ki dokaj hitro odpravi njihove težave z očmi. Primeri iz Michigana so dokaz, da se število okužb s sifilisom povečuje. Bolezen lahko prizadene več organov, vključno z očmi. Zdravniki ga zlahka spregledajo, zato bi morali ob določenih simptomih vedno pomisliti nanj in pacienta takoj poslati na testiranje. Če ga diagnosticirajo pravočasno, ga lahko hitro pozdravijo z antibiotiki, kar pri mnogih drugih očesnih boleznih ni mogoče. (nr)
