Tina Recek
Velika planina je gorski biser, ki ne ponuja zgolj dih jemajočega razgleda na prostrane Kamniško-Savinjske Alpe, temveč se ljubitelji vršacev odslej lahko zvedavo podate po poti Po stopinjah pastirjev in izveste marsikatero skrito zanimivost, ki je sicer ne bi. To omogoča prebiranje zapisov na poučnih enajstih tablah, ki so v slovenskem in angleškem jeziku posejane preko prostranih pašnikov na krožni poti, dolgi kar 6740 metrov. Za sprehod od ene do druge postojanke boste potrebovali skupno dobri dve uri. Seveda pa lahko obisk učne poti prilagajate svojim potrebam in času. Lahko se odločite tudi za vodeni ogled, na katerem boste izvedeli še več. Do učne poti lahko dostopate z različnih vstopnih točk: od spodnje in zgornje postaje nihalke, zgornje postaje sedežnice, Svetega Primoža nad Kamnikom in od Podvolovljeka.
Študentje zaslužni za zasnovo projekta
Kamniški župan Matej Slapar je ob predstavitvi učne poti izrazil prepričanje, da bo pripomogla k večjemu obisku, tudi šolarjev, saj bodo učitelji s pomočjo tabel učencem razkrivali ključne informacije o tej naravni, kulturni in duhovni dediščini. Kot je še pojasnil, se je vse skupaj začelo pred štirimi leti, ko so s študenti razpravljali, kako bi Veliki planini dodali koristne turistične vsebine. Pod zasnovo učne poti so podpisani študentje iz oddelka za geografijo filozofske fakultete, ekonomske fakultete in pravne fakultete ter njihovi mentorji. Zadovoljstva nad odprtjem poti ni skrival niti direktor družbe Velika planina Leon Keder, ki je dejal, da se obiskovalci ustavljajo, z veseljem prebirajo zgodbe s planine, opis znamenitosti in vidijo, kaj zanimivega jih še čaka na poti. Načrte pa je razkril direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Tomaž Simetinger - pripravljajo tudi aplikacijo za pomoč pri navigaciji od ene do druge table.
Tak je bil pastirjev dan
Pastirju so bili pred desetletji koraki dneva odmerjeni takole:
Ob 5. uri vstane, pomolze živino, nalije mleko za kisanje in živino odžene na pašo.
Ob 7. uri počisti hlev in poje zajtrk.
Ob 8. uri opravi tlako (odstranjuje strupene
rastline in grmičevje, popravlja ograje,
pobira kamenje s pašnikov).
Ob 12. uri poje kosilo in na obhodu preveri, kje se pase živina.
Ob 14. uri predela kislo mleko v skuto in sir, naredi iz smetane maslo, izdeluje trniče.
Ob 17. uri nabira zdravilne rastline in plodove.
Ob 18. uri živino pomolze in priveže v hlev.
Ob 21. uri se druži z drugimi pastirji in odide k počitku.
Pravljična sivkasta koča
Velika planina je skoraj tisoč hektarjev velika sredogorska kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah in eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta. Iz zapisov na tablah izvemo še, da zgodovinski viri planino prvič omenjajo leta 1538 z imenom Die Gross Ross Albenn (Velika Konjska planina). Na višini med 1200 in 1667 metri je še vedno živih in delujočih sedem pastirskih naselij, prepoznavnih po svoji tipični planinski arhitekturi, ki je simbol Velike planine. To je koča z ovalno skodlasto streho. Njen tloris se je spreminjal po korakih: od kroga preko polkroga do pravokotnika. Prvotni stan je imel preprost osrednji prostor za pastirja, z odprtim ognjiščem brez dimnika (zato imenovan tudi ognjiščnica), stropa in oken, okrog pa lopo za živino, v celoti prekrito z ovalno skodlasto streho (smrekove ali macesnove deščice). Ko so v začetku 30. let 20. stoletja odprli stransko lopo za živino in v izbo vstavili okna, se je začel proces, ki je stan na koncu spremenil v pravokotnega, s tradicionalno delitvijo prostora v bivalni in gospodarski del.
Zvonci za odganjanje zlih duhov
Cingljanje na planinah ustvarja posebno razpoloženje, dve velikosti kravjih zvoncev z značilnim zvenom pa pričata o prefinjenem posluhu pastirja. Izkušen pastir je med številnimi zvonci nemudoma razločil zvonec svoje živine in v megli usmeril svoj korak k ta zvončasti – kravi vodnici. Zvonci, ki naj bi odganjali tudi zle duhove, so pastirju na daleč sporočali, ali je živina nemirna, ali se pase ali ležerno počiva.
Plašč proti dežju
Kadar je moral pastir v deževnem vremenu za živino, si je nadel ličnat plašč (pwajš), ki ga je dobro varoval pred dežjem. Izdelovali so jih doma iz dolgih ozkih pasov lipovega lubja. Več takih trakov so nabrali v šop in jih navezali na lipov jermen. Plašč so si ogrinjali okoli ramen in je segal pastirju do kolen.
Dom planinskih zajcev in gamsov
Človek je na planini prisoten že od prazgodovine. Takrat so verjetno postavljali preprosta zavetišča iz lesa ali šotore za občasno bivanje. Arheologi so posamezne tlorise stanov odkrili na zavetrnih legah z razgledom, na prisojah in ob skromnih izvirih. Najdbe, kot so novci, brusni kamni, konice, žeblji, obeski, prstani in keramika, govorijo o načinu življenja, številni zvonci pa dokazujejo navzočnost živine.
Sneg sredi poletja in sir ljubezni
Poučna pot se zaokroži z ogledom jame Veternice, najbolj znane naravne znamenitosti planine. Jamo sestavljata Mala in Velika Veternica, ki sta nastali ob porušenju njunega stropa. V Veliki Veternici lahko krpe snega najdete tudi v poletnih mesecih.
Pot vključuje še ogled Preskarjevega muzeja. Koča, ki je prej stala na tem mestu, je bila malo pred koncem druge svetovne vojne požgana. Poleti 1945 je Andrej Preskar na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni ovalni obliki, kot jo je imela bajta pred vojno.
