Kašelj je simptom, zaradi katerega se lahko v družbi počutimo zelo neprijetno, zlasti pri bolezni covid-19. Težava je v tem, da lahko kašelj vztraja še tedne ali celo mesece po preboleli okužbi. Približno 2,5 odstotka ljudi se s kašljem spopada še leto dni po prebolelem covidu. Trdovraten in vztrajen kašelj vas lahko ovira pri delu, zaradi njega utegnete v lekarni zapraviti veliko denarja, hkrati pa vas prisili, da se začnete izogibati družabnim dogodkom, saj ne želite dajati vtisa, da namenoma razširjate virus. Pacienti svojega družinskega zdravnika pogosto vprašajo, kako se lahko znebijo svojega postcovidnega kašlja. Ti jim odgovarjajo naslednje:
Kaj je vzrok za koronavirusni kašelj?
Nobeno presenečenje ni, da začnemo po okužbi z novim koronavirusom kašljati, saj ta prizadene naša dihala, od nosnih poti do pljuč. Kašelj je eden od načinov, s katerim se telo znebi neželenih dražečih snovi, kot so virusi, bakterije, prah, razni tujki in sluz. Ko v dihalni sistem zaide kaj nezaželenega, se sproži refleks kašlja, s pomočjo katerega se potem te snovi izločimo. Čeprav gre za učinkovit zaščitni mehanizem, je kašelj tudi eden od načinov širjenja covida, kar je eden od razlogov, da se je ta virus tako učinkovito in hitro razširil po vsem svetu.
Zakaj kašelj vztraja tudi po preboleli okužbi?
Vnetje je obrambni proces, ki ga naš imunski sistem uporablja za premagovanje covida. Vneta tkiva otečejo in izločajo več tekočine. To lahko traja zelo dolgo, tudi ko virusa že zdavnaj ni več v telesu. Kašelj lahko vztraja iz naslednjih štirih razlogov, ki pa so vsi povezani z vnetjem:
- če zgornja dihala (nosne poti in sinusi) ostanejo vneta, lahko izcedek ali sluz zatekata v grlo ter povzročata dražeč kašelj;
- če so vneta pljuča in spodnje dihalne poti, poskuša telo s kašljem izločiti sluz in zmanjšati oteklost sluznice; včasih tekočine ni dovolj (tedaj je kašelj suh), vendar oteklo pljučno tkivo kljub temu izzove kašelj;
- vnetje se lahko pojavi na kraju, kjer potekajo nevralne poti. To pomeni, da vnetje prizadene tudi živčni sistem, centralni (možgani) ali/in periferni sistem (živčevje). Kašelj tedaj ni posledica samo vzdraženih tkiv dihal;
- manj pogost, vendar precej bolj nevaren vzrok za kašelj je lahko zaradi vnetja zabrazgotinjeno pljučno tkivo. Gre za stanje, poimenovano intersticijska pljučna bolezen, ki jo mora diagnosticirati in zdraviti pulmolog. Zanimivo je, da veliko ljudi poroča o celi vrsti postcovidnih simptomov, vključno s kašljem, ne glede na to, ali so preboleli blago obliko bolezni ali tako hudo, da so bili zaradi nje hospitalizirani. Nekateri pacienti celo povedo, da se med prebolevanjem okužbe niti niso počutili preveč slabo, zdaj pa jih postcovidni kašelj spravlja ob pamet.
Približno 2,5 odstotka ljudi se s kašljem spopada še leto dni po prebolelem covidu
Kdaj bi morali obiskati zdravnika?
Vztrajnega kašlja ne bi smeli kar takoj pripisati prebolelemu covidu, saj lahko tako spregledamo druge resne vzroke zanj.
Po prebolelem covidu obstaja velika možnost razvoja sekundarne bakterijske okužbe. Še posebno pozorni bi morali biti na naslednje znake:
- sprememba kašlja (ta zveni drugače ali se pojavlja pogosteje);
- sprememba izmečka/sluzi (povečana količina, prisotnost krvi);
- pojav novih simptomov, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v prsih, pospešen srčni utrip ali večja zasoplost.
Kronični kašelj je lahko tudi znak nekaterih drugih morebiti nevarnih bolezni, vključno s srčnim popuščanjem in rakom na pljučih. Če torej dvomite o razlogih za vaš kašelj, se raje takoj naročite na pregled pri svojem zdravniku.
Kaj dokazano pomaga pri zdravljenju kašlja?
Če je kašelj posledica zatekanja sluzi v grlo, ga lahko učinkovito omilite z lizanjem raznih pastil, izpiranjem grla in nosu s fiziološko raztopino, uporabo kapljic za nos in tako, da spite v na pol sedečem položaju. Pri nekaterih ljudeh se lahko pojavi bronhialna preodzivnost, pri kateri se zniža prag aktivacije receptorjev za kašelj. Gre za pogost odziv na okužbo dihal in včasih lahko traja precej časa, da se naš organizem "ponastavi" in spet postane manj občutljiv.
Če sta vzrok za kašelj suho grlo ali žgečkanje v grlu, si lahko pomagate tako, da redno po požirkih pijete čaj ali kakšno drugo tekočino, ližete med ali počasi dihate skozi nos. Med počasnim dihanjem skozi nos se zrak, preden pride v grlo, med prehajanjem skozi nosne poti ogreje in navlaži. Tedaj obstaja manjša verjetnost, da se bo sprožil refleks kašljanja. Ta preodzivnost sčasoma izzveni.
Če je kašelj posledica vnetja pljuč, utegne biti v pomoč izvajanje dihalnih vaj in vdihavanje vroče pare (denimo med prhanjem ali s pomočjo inhalatorja). Gosto sluz lahko razredčite tudi z vdihavanjem fiziološke raztopine s pomočjo nebulatorja. Gre za napravo, ki tekočine, tudi tekoča zdravila, pretvarja v aerosol, da lažje dosežejo sluz, ki nastaja v pljučih. Razredčeno sluz potem lažje izkašljamo.
Antibiotiki ne pomagajo
Skrb zbujajoče je, da je v nekaterih državah za zdravljenje covida-19 dovoljena tudi uporaba antibiotikov. To nakazuje, da ponekod še vedno napačno razumejo delovanje antibiotikov. Slednji razen v primeru sekundarne bakterijske okužbe niso primerni za zdravljenje covida, njihova pretirana uporaba pa prispeva k razvoju odpornosti bakterij nanje.
Obstajajo še kakšne druge možnosti zdravljenja?
Budezonid je kortikosteroid, ki so ga zdravniki predpisovali pacientom v prvih dneh po pojavu simptomov covida-19. Izkazalo se je, da zmanjšuje verjetnost, da bo pacient potreboval nujno zdravniško pomoč, hkrati skrajšuje čas okrevanja. Na žalost za zdaj ni bilo opravljenih dovolj kakovostnih raziskav o učinkovitosti uporabe budezonida za zdravljenje postcovidnega kašlja. Zdravniki so ga pacientom kljub temu predpisovali tudi v ta namen, če niso imeli več na voljo nobenega drugega sredstva. Raziskave o učinkovitosti tablet s steroidom deksametazonom za zdravljenje postcovidnega kašlja še potekajo. Njihove uporabe strokovnjaki ne bodo priporočali, dokler se ne bo izkazalo, da v resnici prispevajo k bistvenemu izboljšanju stanja.
Našteti načini za obvladovanje postcovidnega kašlja so preprosti, poceni in izvedljivi brez pomoči zdravnika. Toda če podvomite o vzroku svojega kašlja ali se ta začne stopnjevati, se raje čim prej naročite na pregled pri svojem zdravniku.
Avtorica prispevka Natasha Yates je profesorica družinske medicine na Univerzi Bond.
