Kljub temu ni samo visok delež telesne maščobe tisti, ki lahko poveča tveganje za te bolezni. Pomembno vlogo igrata vrsta te maščobe in mesto, kjer je nakopičena. Že nekaj časa vemo, da podkožna maščoba - plast maščobe tik pod kožo - aktivira vnetne procese v telesu.
Toda v preteklih letih so raziskovalci ugotovili, da je še bolj nevarna globoka maščoba, ki se nahaja globoko pod mišicami in obdaja telesne organe.
Maščoba okoli organov je lahko toksična
Vse vrste telesne maščobe niso slabe. Nekatere so celo zelo koristne, saj pomagajo ščititi ranljive telesne organe in tkiva in so hkrati priročen vir energije. Ko smo zunaj na mrazu, so pomembno gorivo za ogrevanje telesa z drgetanjem. Toda odvečna telesna maščoba lahko vodi k povišanju krvnega tlaka in morebiti k zapletom, kot so srčna bolezen in kap. Mnogi zdravniki uporabljajo indeks telesne mase (ITM) za določanje zdrave telesne teže. ITM je mera, ki pokaže zdravo količino maščobe in je opredeljena kot telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih.
Toda ITM nam ne pove ničesar o obliki in obsegu morebiti nevarnih notranjih maščobnih oblog, ki jim pravimo tudi visceralna maščoba. V preteklih letih je postalo jasno, da lahko visceralna maščoba vodi k razvoju bolezni in da se lahko dobra maščoba, če je je preveč, spremeni v toksično.
Okoli 40 odstotkov odraslih se spopada bodisi z odvečno težo bodisi z debelostjo
Zdi se, da se visceralna maščoba kopiči okoli trebušnih organov. To je lahko slabo, ker lahko proizvaja škodljive molekule in hormone ter jih sprošča v kri. Te molekule nato pridejo v krvni obtok in lahko povzročijo zdravstvene zaplete tudi v bolj oddaljenih delih telesa.
Toksična maščoba lahko denimo sprošča proteine, ki zmanjšujejo občutljivost organizma na inzulin. Zaradi tega se poveča raven glukoze v krvi, kar lahko vodi k diabetesu. Visceralna maščoba lahko sproži tudi nenadzorovano rast in razmnoževanje celic ter morebiti spodbudi razvoj nekaterih vrst raka. Zamaščena jetra izvedenci povezujejo s presnovnimi boleznimi, medtem ko odvečna maščoba okoli ledvic vpliva na ravnovesje tekočin v telesu.
Zlasti ranljivo je srce
Visceralna maščoba lahko neposredno prizadene organ, ki ga obdaja. Nova raziskava, objavljena v septembrski številki strokovne revije Journal of the American College of Cardiology, je pokazala, da visceralna maščoba, nakopičena okoli srca, proizvaja biokemične molekule, ki lahko povzročijo nepravilno bitje srca. Te molekule povzročajo resno motnjo srčnega utripa, poimenovano atrijska fibrilacija, saj motijo električno aktivnost srca.
Atrijska fibrilacija je ena najpogostejših motenj srčnega ritma, ki se razvije pri enem človeku od treh, starejših od 55 let. Atrijska fibrilacija nastane zaradi nenormalnega načina prevajanja električnega impulza v zgornji polovici srca (v preddvorih), zaradi česar krčenje zgornje in spodnje polovice srca ni več usklajeno. Posledica je lahko nereden in prehiter utrip srca, ki ovira črpanje krvi. To lahko pomeni, da v obtoku ni več dovolj sveže krvi, ki bi omogočala opravljanje vsakdanjih aktivnosti. Prizadeti lahko občutijo utrujenost, manjšo telesno zmogljivost, omotico in vrtoglavico, lahko pa tožijo tudi zaradi oteženega dihanja in bolečine v prsnem košu. Zato je lahko za ljudi z atrijsko fibrilacijo vsakdanje življenje precejšen izziv. Po drugi strani se nekateri ljudje sploh ne zavedajo, da jo imajo. Zanje je lahko usoden že prvi znak atrijske fibrilacije, kot je denimo kap zaradi krvnega strdka, ki pride v možgane. Kap v tem primeru velikokrat povzroči, da človeku odpove srce.
Klinični kardiologi iz Kraljeve bolnišnice v Melbournu so ugotovili, da maščoba, ki obdaja srce, izloča molekule, ki spreminjajo način komuniciranja med bližnjimi celicami oziroma upočasnjujejo medcelično komuniciranje. Ker je prenos električnih signalov v srčni mišici upočasnjen, je lahko destabiliziran srčni utrip.
Visok ITM sicer povečuje tveganje za atrijsko fibrilacijo, toda obremenjenost srca zaradi maščobe igra glavno vlogo pri električnih in strukturnih motnjah. To nakazuje, da lahko toksične snovi, ki se sproščajo iz maščobe v okolici organa, neposredno škodujejo temu organu, ne da bi po krvi potovale po telesu.
Te ugotovitve pomenijo, da bi lahko bila kirurška odstranitev visceralne maščobe učinkovit način zdravljenja srčnih bolnikov. Hkrati utegnejo biti v prihodnosti podlaga za razvoj zdravil, ki bodo zavirala sproščanje škodljivih molekul iz skrite maščobe. Kljub temu te ugotovitve poudarjajo nevarnost "debelega srca", zlasti med pandemijo covida-19. Raziskave namreč kažejo, da je debelost velik dejavnik tveganja za resne zaplete v primeru okužbe z novim koronavirusom in da utegne biti za to kriva maščoba, nakopičena okoli srca.
Lea Delbridge je profesorica fiziologije na univerzi v Melbournu.
James Bell je profesor fiziologije, anatomije in mikrobiologije na univerzi La Trobe.
