Uvod v slavje: Mehurčki za silvestrovo

Lahko je aperitiv, torej uvod v kosilo ali večerjo, lahko je spremljava ob izbrani predjedi. Namesto sladkega sorbeta je lahko premor med večhodnim menijem, je pa tudi odličen zaključek obeda ob spremljavi izbranih sirov. Peneče vino, penina, šampanjec v kozarcu, v katerem se kar iskri od mehurčkov. In potem se zaiskri tudi razpoloženje pred slavjem, naj bo to rojstni dan, pričakovanje novega leta, praznovanje rojstva otroka, diplome ali karkoli drugega.

Dober šampanjec in vrhunska peneča vina, pri nas znana kot penine, ki se tako imenujejo zgolj zato, ker niso pridelane v francoski Šampanji, dandanes niso tako dragi, da si jih ne bi mogli privoščiti ob kakšni izbrani priložnosti. Tudi nekatere penine slovenskih proizvajalcev so zelo cenjene na svetovnem trgu, tako da lahko ob požirku uživamo vsaj tako kot ob kakšnem francoskem šampanjcu. Na policah je izbira tolikšna, da se je včasih kar težko odločiti. A ker vse več kupujemo tudi po spletu, morda ne bo odveč zapisati nekaj osnovnih značilnosti o penečih vinih.

Splošno znano je, da se šampanjec lahko imenuje samo tisto peneče vino, ki je pridelano v francoski Šampanji in izključno po tradicionalni metodi. To pomeni, da drugo alkoholno vrenje in zorenje potekata v steklenicah, kar terja veliko truda in časa, saj je treba steklenice večkrat obrniti, medtem ko so peneča vina, pridelana v drugih francoskih pokrajinah, imenovana cremant.

Nemci penečemu vinu pravijo sekt, v Španiji cava, v Italiji spumante, prosecco (pridelano v Benečiji izključno z zorenjem v cisterni) ali franciacorta (pridelano v Lombardiji izključno po tradicionalni metodi), v Avstraliji, Južni Afriki, ZDA in na Novi Zelandiji sparkling wine, v Sloveniji pa jim pravimo penine.

Nekaj slovenskih pridelovalcev (Radgonske gorice in Bjana na primer) pridelujejo penine tudi po klasični metodi, medtem ko metoda charmat pomeni, da vino zori v plinotesni cisterni, ki preprečuje, da bi nastajajoči ogljikov dioksid uhajal in se zato raztopi v vinu. So pa mehurčki v vinu, pridelanem po tradicionalni metodi, manjši, živahnejši in bolj prefinjeni.

Nekateri ne vedo za zanimiv postopek pri klasični metodi pridelave penečih vin, preden steklenice zamašijo s plutovinastim zamaškom in nadenejo značilno žično mrežico. Po 15 mesecih zorenja na usedlini kvasovk steklenice obrnejo z vratom navzdol v posebna stojala in jih potem naslednje tri tedne vsak dan pretresejo v smeri urinega kazalca. Tako se kvasovke naberejo v vratu steklenice, vino v steklenici pa je popolnima čisto. Kvasovke je seveda treba odstraniti in zdaj prihaja najzanimivejši del - degoržiranje. Vrat steklenice po posebnem postopku najprej zamrznejo in potem steklenico odprejo, zamrznjene kvasovke pa pod pritiskom iztisnejo iz steklenice. Del vina, ki je tako odteklo iz steklenice, nadomestijo s posebnim ekspedicijskim likerjem, s katerim pridelovalec uravnava vsebnost sladkorja v pijači. Torej bo peneče vino popolnoma suho, izredno suho, zelo suho, suho, polsuho, polsladko ali sladko.

Pravi ljubitelji penečih vin seveda prisegajo na suhe variante in brez dodanih arom. A tudi aromatizirana peneča vina imajo svoj krog odjemalcev, najbolj pogosti okusi so jagoda, breskev in bezeg, vse več pa je tudi rose penečih vin. Ker se o okusih ne razpravlja, naj si vsak privošči tisto, kar mu najbolj tekne.

Ob peninah tekne tudi kakšna delikatesa. Ostrige in kaviar v družbi šampanjca sta med bolj prestižnimi, a tudi različni kruhki in finger food prigrizki bodo odlična spremljava mehurčkom v kozarcu. Blini s kaviarjem, lososove ruladice s stepeno smetano z malo hrena, suhe slive ali marelice, ovite v pršut in okrašene s črno ali zeleno olivo, majhna pisana nabodala s chorizo salamo, kroglico ali koščkom sira in melone, majhne bruskete, ruladica iz rostbifa in čebulne marmelade in še veliko drugega lahko ponudimo. Jagoda v kozarcu s penino je priljubljen dodatek, tudi semena granatnega jabolka, marinirana v konjaku in potem prelita s penečim vinom, bodo pravšnji uvod v svečan dogodek.

S penečim vinom lahko pripravimo odlične bovle in koktajle, med najbolj znanimi je kir royal (penečemu vinu dodamo liker iz črnega ribeza), a tudi brizg sveže stisnjenega pomarančnega soka bo peneče vino naredil še bolj pitno.

Ni pravila, katero peneče vino izbrati in ali mu sploh kaj dodati. Zato velja obstati pred policami, pogledati po nalepkah in se odločiti, s katerimi mehurčki bomo vstopili v novo leto 2024.