Znanstvene resnice, ki imajo omejen rok trajanja, niso resnice. Resnica je, da dva atoma vodika in en atom kisika pod določenimi pogoji tvorijo vodo ali da je vrelišče vode pri 100 °C, ni pa znanstvena resnica količina vode, ki bi jo moral posameznik na dan popiti.
Znanstvena resnica brez roka trajanja je, da 1000 internacionalnih enot (i. e.) vitamina D3 tvori od 6 do 10 ng/ml njegovega presnovka v obliki kalcidiola (25(OH)D), odvisno od številnih dejavnikov. Ni pa znanstvena resnica, da je dnevni priporočeni odmerek 200 ali 800 i. e., zgornji dopusten dnevni vnos pa 4000 i. e.
Brezčasna naravna in znanstvena resnica je, da imajo zdravi ljudje, ki so dovolj časa izpostavljeni zadostno močni sončni svetlobi, povprečno raven kalcidiola 46 ng/ml. Podobne ravni dosegajo delavci, ki poleti večino časa delajo na soncu, enako velja za kmete ali reševalce iz vode. Njihove ravni kalcidiola znašajo od 53 do 64 ng/ml. Skozi tisočletno obdobje človeške evolucije je narava določila, kaj je za nas optimalna vrednost kalcidiola, znanost pa je to le izmerila. da serumska koncentracija kalcidiola okrog 50 ng/ml zagotavlja optimalno koncentracijo obščitniškega hormona PTH in absorpcijo kalcija in vse druge koristi vitamina D. To je torej naravno stanje in ne izmislek ponudnikov prehranskih dopolnil.
Zakaj potrebujemo vitamin D
Vpliv vitamina D na zdravje kosti je dolgo veljal za edino korist, zato ga mnogi še danes enačijo z njo, čeprav neposredno ali posredno vpliva na delovanje vseh organov. Vitamin D ima še veliko pomembnejšo funkcijo, namreč uravnavanje delovanja imunskega sistema.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem dokumentu navaja, da pomanjkanje vitamina D prispeva k nastajanju več avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis, vnetna črevesna bolezen, sladkorna bolezen tipa 1, ter da v zdravih koncentracijah preprečuje njihov nastanek in zavira napredovanje. Dokazano je, da zadostno dodajanje vitamina D po rojstvu in v otroštvu zmanjšuje pogostost kasnejših avtoimunskih bolezni.
Zdrave ravni vitamina D so povezane z manjšo pojavnostjo številnih oblik raka, vključno z rakom dojk, debelega črevesa in prostate. Presnovke vitamina D preučujejo kot možna terapevtska sredstva pri zdravljenju raka. Dokazano je, da vitamin D inhibira proliferacijo rakavih celic, inducira apoptozo, zavira angiogenezo in zmanjša metastatski potencial rakavih celic.
Vitamin D je pomemben nevrosteroid, ki ima ključno vlogo pri razvoju možganov. Številne študije so pokazale, da lahko pomanjkanje vitamina D v nosečnosti pri plodu povzroči nenormalen razvoj možganov, kar utegne imeti trajne posledice. Vitamin D vpliva na tvorjenje dopamina, noradrenalina, adrenalina in acetilholina, ki imajo pomembno vlogo pri nevrološkem delovanju in boleznih, kot so avtizem, shizofrenija in ADHD.
Kako do vitamina D
Po strogi definiciji vitamin D niti ni vitamin (vitamin je snov, ki je nujna za življenje, a je telo samo ne tvori), temveč snov, ki jo telo tvori v podkožnem mastnem tkivu, če smo nekaj časa z večjim delom nezaščitene zdrave kože izpostavljeni močnim sončnim žarkom, ko imamo zelo kratko senco. Glede na geografsko lego Slovenije za tvorjenje zadostne količine vitamina D je sonce dovolj močno od aprila do septembra med deseto uro zjutraj in četrto uro popoldne, seveda če se takrat pravilno sončimo. Takrat v približno 15 minutah tvorimo tudi do 20.000 i. e. na dan in ga skladiščimo predvsem v mastnih tkivih. Zato debeli ljudje potrebujejo nekajkrat več vitamina D kot vitki. Skladiščiti ga ne moremo za dalj časa, razpolovna doba je približno en mesec. Tako sintetiziran vitamin D je zgolj surovina, iz katere v jetrih tvorimo njegov presnovek, ki ga imenujemo kalcidiol (25(OH)D) in vrednost tega nam merijo v laboratorijih. A tudi kalcidiol je le polizdelek. iz katerega v ledvicah tvorimo mogočen hormon z imenom kalcitriol, ki pa vpliva na skoraj vse, kar se dogaja v telesu.
Če smo se pravilno sončili do septembra, nam bodo zaloge vitamina D pošle do novembra. Kako potem? V hrani vitamina D praktično ni, tako da nimamo druge izbire kot jemanje prehranskih dopolnil. Nihče, ki je dovolj ozaveščen, ne postavlja vprašanja, ali ga jemati; nekaj nesporazumov je le glede odmerkov, pri čemer pogosto zasledimo neutemeljena in nestrokovna strašenja glede njihove količine.
Veliko vitamina D ni preveč
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je pred leti navajala, da je najvišji dnevni vnos vitamina D 2000 i. e. V dokumentu iz leta 2012 EFSA ugotavlja, da pri dnevnih odmerkih 11.000 i. e. vitamina D3 in izmerjeni serumski koncentraciji 88 ng/ml niso ugotovili hiperkalciemije. Pri ocenjevanju verjetnosti toksičnosti so ugotovili, da ta lahko nastane kot posledica koncentracij kalcidiola nad 150 ng/ml. Iz previdnosti je to zgornjo mejo varnega dnevnega vnosa znižala na 4000 i. e. Ameriški nacionalni inštitut za zdravje je kot potencialno strupeno označil koncentracijo kalcidiola nad 200 ng/ml.
Na ugledni kliniki Mayo so izvedli desetletno študijo, v kateri so opravili več kot 20.000 meritev kalcidiola pri ljudeh, ki so imeli vrednosti te snovi višje od 50 ng/ml. Niti pri enem udeležencu niso ob povečevanju ravni kalcidiola, celo nad 100 ng/ml, odkrili škodljivih posledic, razen pri enem človeku, ki je dosegel raven kalcidiola 364 ng/ml, potem ko je najmanj tri mesece dnevno užival 50.000 i. e. vitamina D in 3000 mg kalcija.
Ameriško združenje endokrinologov (najuglednejša tovrstna organizacija v svetu, katere člani so najuglednejši znanstveniki iz vsega sveta) trdi, da je zgornja povsem varna meja za starejše od 18 let 10.000 i. e. na dan. Na podlagi njihovih ugotovitev so hrvaški endokrinologi ažurirali Smernice za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje pomanjkanja vitamina D pri odraslih in navedli, da so želene vrednosti kalcidiola med 30 in 60 ng/ml. Tudi pri nas večina laboratorijev upošteva vrednost 30 ng/ml kot spodnjo zdravo mejo.
Debeli ljudje potrebujejo nekajkrat več vitamina D kot vitki
Vitamin D ni strupen
Ameriški center za zastrupitve je od leta 2000 do 2014 obravnaval 25.397 primerov izpostavljenosti vitaminu D. V 15-letnem obdobju je bilo le pet resnejših primerov, nobeden se ni končal s smrtjo. V glavnem je šlo za gastrointestinalne in blage nevrološke motnje. Eden resnejših primerov se je zgodil, ko so dojenčku pomotoma dva meseca dajali 50.000 i. e. na dan, a niti ta se ni končal s smrtjo.
Skrbno spremljam tudi dogajanja pri nas in še nikjer nisem zasledil nobenih primerov predoziranja z vitaminom D.
Skrbi naj nas premalo in ne preveč
Ne zaradi visokih vnosov vitamina D, ampak zaradi nizkih trpi velika večina ljudi in vse meritve to potrjujejo. V že omenjeni raziskavi pri dializnih bolnikih v UKC Maribor so ugotovili, da je imelo 97 odstotkov teh nižje vrednosti od 30 ng/ml. V drugi raziskavi v tej ustanovi so ugotovili, da 93 odstotkov nosečnic ne dosega te najnižje zdrave ravni, v decembru pa celo 98 odstotkov.
Tudi v številnih drugih raziskavah so ugotovili, da zlasti v zimskem času vitamina D primanjkuje vsem razen tistim, ki jemljejo prehranska dopolnila, nekajkrat tedensko obiskujejo solarij (ne priporočam) ali vsak dan pojedo pošteno porcijo prostoživečih severnomorskih rib.
Bolj je koristno ljudi obveščati kot pa strašiti, nagovarjati, da sledijo pravilom narave in manj različnim raziskavam, katerih resnice so nezanesljive in kratkoročne. Ne gre za to, ali bomo ob pomanjkanju vidno ali resno zboleli ali prezgodaj umrli, temveč predvsem za to, da bomo bolj zdravi in odporni, če bomo imeli naravne ravni vitamina D.
Koliko ga potrebujemo
Naj se vrnem k pravi znanosti in brezčasni resnici. Če 1000 i. e. vitamina D ustvari od 6 do 10 ng/ml kalcidiola, potem 4000 i. e. da od 24 do v idealnih razmerah največ 40 ng/ml. Če želimo doseči naravno raven kalcidiola okrog 46 ng/ml, potem moramo vnašati od 4600 do 7700 i. e. vitamina D3, povprečno okrog 6000 i. e.
Upoštevati je treba priporočilo, da dojenčkom lahko dodajamo do 200 i. e. na kilogram telesne teže, starejši otroci in odrasli pa potrebujejo okrog 100 i. e. na kilogram teže.
Pri teh in dvakrat višjih odmerkih ni prav nobenega tveganja in ni treba dodatno jemati drugih dodatkov (vitamin K2, magnezij …). Če se odločite redno jemati bistveno višje odmerke, tega nikar ne počnite, preden se podrobno ne informirate o dodatnih ukrepih (omejitev vnosa kalcija, jemanje nekaterih drugih pripravkov, merjenje vrednosti obščitničnega hormona, prostega kalcija ...).
Za vsako novo znanstveno trditev pravijo, da je znanstveno utemeljena resnica. Resnica nima roka trajanja. Sledimo naravi. Zdravi ljudje potrebujemo naravno raven vitamina D okrog 50 ng/ml, bolni pa še več.
