Saša Britovšek
Pisateljica Aksinja Kermauner je avtorica številnih mladinskih in otroških knjižnih del ter tudi knjig za odrasle bralce. Pred osemnajstimi leti pa je izdala nekoliko "drugačno" knjigo z naslovom Snežna roža. Bila je kartonka večjega podolgovatega formata, svojevrstna tudi na otip. Kermaunerjeva je bila takrat profesorica slovenščine in likovne vzgoje v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, knjigo pa je v prvi vrsti namenila slepim in slabovidnim otrokom. Snežna roža je bila namreč prva slovenska tipna slikanica. Kmalu zatem se je lotila projekta z naslovom Tipanka v vsako knjižnico - in v okviru tega je nastala slikanica Žiga Špaget gre v širni svet. Danes je pred nami že tretja iz serije o Žigi Špagetu (tokrat "gre na trnek viset") - in tudi to je, danes predavateljica na pedagoški fakulteti v Kopru, kjer poučuje predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi, ustvarila tako, da jo je mogoče brati, si jo ogledovati in potipati.
Kakšno je stanje na področju literature za slepo in slabovidno mladino? Kolikšna je dostopnost, kakšne vrste literatura je najmlajšim na voljo od leta 2004, ko ste izdali prvo slovensko tipno slikanico Snežna roža, do danes?
Do zdaj je nastalo mnogo tipank, ki so jih naredili moji študentje in drugi zagnani ljudje, vendar so žal te le v enem izvodu, v redkih primerih jih je več. Miš Založba je poleg prve, na roko delane Snežne rože, izdala serijo Žiga špaget, kjer so izvodi tiskani v več sto primerkih, prva tipanka Žiga špaget gre v širni svet je bila s ponatisom izdana celo v 1400 izvodih. Lekarna Ljubljana je izdala tipanko Pingvinčki in skrivnostni travnik, Mladinska knjiga pa je slikanico Lile Prap Zakaj prilagodila tudi v tipno obliko. To pa je vse, kolikor vem. Se je pa v teh letih jasno pokazalo, da so tipanke zanimive tudi za polnočutne otroke.
Vloga tipnih ilustracij je enaka kot pri tistih, ki jih lahko zaznamo samo z vidom - dopolnjujejo besedilo in ga včasih tudi presežejo.
Kdaj in kako se slepi in slabovidni otroci učijo tipati Braillovo pisavo?
Opismenijo se tako kot polnočutni, v prvem in drugem razredu, le postopek je malce drugačen. Najprej je treba pripraviti prstne blazinice, da bodo bolj občutljive, kar dosežemo s tipnimi igrami in igračami. Danes imamo veliko igrač in iger prilagojenih otrokom z okvaro vida (Človek ne jezi se, Črni Peter, najrazličnejše igre spomina ...). Potem pa seveda preidemo na branje manj zahtevnih brajevih črk in kmalu obvladajo tudi brajico.
Danes zvočne knjige niso več redkost na tržišču, a vseeno, v čem je vendarle prednost tipne knjige pred zvočno?
Ko poslušate zvočno knjigo, se v možganih vzburijo čisto drugi centri kot takrat, ko berete črni tisk ali brajico. Seveda se osebe z okvaro vida poslužujejo obojega. Tipanke so večkanalne, multisenzorne, zato nagovarjajo več čutov in si vsi otroci bolje zapomnijo vsebino, zato so za njih zelo zanimive.
Kakšno vlogo imajo ilustracije, ki so običajno reliefne, in kaj je pomembno pri izdelavi tipank?
Vloga tipnih ilustracij je enaka kot pri tistih, ki jih lahko zaznamo samo z vidom; dopolnjujejo besedilo in ga včasih tudi presežejo. Ustvarjanje tipank pa zahteva tehten premislek in poznavanje pravil - od generalizacije, abstrakcije, opuščanja nepomembnih detajlov, uporabe kontrastov do različnih materialov in podobno.
Zdaj je pred nami tretja slikanica iz serije Žiga špaget. Za kakšno serijo oziroma zbirko gre?
Gre za tipanko, ki je zasnovana na tiflopedagoških načelih. Špaget je upodobljen kot valovita črta, jabolko, njegov protagonist, pa je okroglo, tako da ga otrok s popolno okvaro vida lahko hitro prepozna. V prvi tipanki smo dodali tudi vonj - jabolko zadiši, če ga podrgnemo. Lahko rečem, da je vsem otrokom Žiga zelo všeč in da se je v šolah že prijel. Ravnokar je najnovejši, Žiga špaget gre na trnek viset, dobil priznanje Kristine Brenkove za izvirnost tipne slikanice.
Menda pa je med bralce pravkar prišla tudi tipanka o Piki Nogavički.
Res je, knjigo Pika Nogavička smo v sodelovanju s CVIU Velenje in Knjižnico Velenje prilagodili v lahko berljiv način in hkrati naredili še pet izvodov tipanke. Slikanico za videče je imenitno ilustrirala Tita Jenko, tipanke pa sva naredili s hčerko Izidoro Lotrič.
