/ PETEK, 23. JULIJA
Pa začnimo. Pravijo, da občasno zapisovanje misli okrepi naš spomin, saj sicer naša miselna shramba ne hrani vseh občutkov in misli, za katere bi si bili v prihodnosti morda hvaležni.
Moji petki so navadno namenjeni pisanju in uredniškemu prebiranju odgovorov v spletni Jezikovni svetovalnici. Vedno čuječi govorci slovenščine nas vztrajno seznanjajo z novostmi, še preden se te znajdejo v našem delovnem gradivu, ki se vedno nabira z zamikom. V zadnjem tednu smo se trudili z dvanajstimi odgovori, ki so objavljeni danes. Kako se imenuje prebivalec Golt? Zadrego rešuje sodelavec Simon, ki živi v bližini smučišča, prebivalcev tam namreč ni. Pogovorni goltejevci so le žičničarji, torej uslužbenci. Nekoga skrbi ustrezno poimenovanje turistične storitve – avtobusa "Hop-on in Hop-off". Morda pa se bo uveljavil "Skoči gor in skoči dol". Drugega zanima, ali pravno izenačujemo zakonsko in partnersko zvezo in kako bo oboje prikazano v slovarjih v prihodnje. Jezikovna radovednost je na srečo neusahljiva: Ali je v slovenskem grbu zlato rumena ali zlatorumena barva? En presledek in dva odtenka. Se takih razlik sploh zavedamo? Sicer je raziskovanje barv v slovenskem jezikoslovju že dolgo podhranjeno, na kar ne opozarjajo le vprašanja, temveč tudi naše zadrege ob njih. Sta lila in roza res zgolj pogovorni besedi? Kako razlikovati med vijolično in vijoličasto? Kako v slovenščini poimenovati magento, ki ni ne škrlatna in ne rdeče vijolična? Slovar barv bi nam še kako koristil.
/ SOBOTA, 24. JULIJA
Končno miren dan. Poletni jutranji hlad, klasični prizor s kavo ob časopisih, ki se med tednom zbirajo na kupčku. Polistam. Takoj mi pade v oči naslov "Nov udarec para Megxit". Tudi resnejši slovenski mediji pridno pobirajo novice o britanski dvorni sagi in ob tem izrazje, ki ga ta prinaša. V angleščini nastali Megxit je v izvirnem jeziku res zapisan z veliko začetnico – ker je sestavljena iz lastnega imena Meghan in besede exit, v slovenščini pa zanjo ni razloga. Dogodke, ki so zaznamovali čas, pišemo z malo začetnico. Po zgledu frexita, grexita in brexita, ki so nastali na političnem prizorišču in so označevali nameravani ali dejanski izstop Francije, Grčije in Britanije iz Evropske unije, tudi megxit pišemo z malo začetnico. Ta novodobna tvorjenka je gospodarna osvežitev jezika. Imenuje se prekrivanka, saj nastane iz dveh podstavnih besed, zadnji del prve in prvi del zadnje se pogosto prekrijeta. V svetovalnici smo se ukvarjali že s hekatonom (hekerski maraton), krožiščem (krožno križišče), prostoferjem (prostovoljni šofer) in božuko (božič in hanuka), v rabi pa jih je seveda veliko več; sprva smo jih prevzemali iz angleščine (smog, bankster), zdaj pa jih delamo tudi v slovenščini – med najbolj znanimi je kočerja, izraz za pozno kosilo, ki je tudi večerja.
/ NEDELJA, 25. JULIJA
Sonce je nad sivkasto kopreno. Iz Afrike prihaja letos že četrti vročinski val. V širšem družinskem omizju se pogovarjamo o saharskem pesku, za katerega pravijo, da je koristen in rastlinam prinaša fosfor in kalij v naravni obliki. Je pesek sahárski ali sáharski? Inštitutski portal Fran pravi, da je oboje v knjižnem jeziku povsem sprejemljivo. Toda ob dvojnici Sahára in Sáhara najdem tudi Špansko Sáharo in Zahodno Saháro. Zabeleženo. A naj počaka do jutri ...
/ PONEDELJEK, 26. JULIJA
Peto nadstropje na Novem trgu 4 v Ljubljani. Manca je že tu. Strešna okna v pisarni nad strehami so odprta, soba se zrači. Atmosferske spremembe so v višjih legah bolj opazne. V zraku je pesek. Krim se vidi medlo, kamniške planine pa so čisto predaleč.
Na inštitutu še vedno veljajo pravila koronskega mehurčka: le za računalnikom sedimo brez mask, za sestanke in obisk tajništva ali Svena, aparata za kavo, si nadenemo masko.
V poletnih mesecih dopustniška odsotnost sodelavcev zmerno umiri tudi dinamiko dela pri vseh treh projektih, ki nas v Pravopisni sekciji najbolj zaposlujejo. Kljub temu nas čaka naporen dan. Skromna slovarska ekipa se trudi, da bi bila vsaka ponazarjalna besede iz nastajajočih novih pravopisnih pravil povezana s slovarjem, v katerem je besedam pripisan naglas, včasih tudi izreka. Določimo jim sklanjatev ali spregatev in poiščemo značilne zveze, predvsem take, ki povzročajo ljudem pravopisne in slovnične preglavice. Tak koncept narekuje stalno jezikovno čuječnost. Iskanje posebnosti in pogostih napak nam olajšajo jezikovna svetovalnica, besedilni korpusi in stalno opazovanje jezikovne rabe ... manjka pa referenčna znanstvena slovnica.
/ TOREK, 27. JULIJA
Seje Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU potekajo še vedno na daljavo. V obeh koronskih pomladih smo ugotovili, da je deljenje zaslona ob piljenju besedil lahko celo bolj učinkovito kot srečanje v živo ... če, seveda, na mizi ni kaka sporna tema, ob kateri si je treba gledati v oči in ne v kamero, zaznati omahovanja in neizražena nestrinjanja. Lani smo se sestali več kot dvajsetkrat in spomladi objavili dve obsežni prenovljeni poglavji pravil za javno razpravo: javno odmevno in žal pogosto povsem napačno interpretirano poglavje o pisanju začetnice ter nekoliko prezrto o prevzemanju jezikovnih prvin. Sledenje bo še dopolnjeno. Od letošnjega maja se namreč redno sestaja tudi ožja delovna skupina, ki secira posebnosti, ki jih mora govorec slovenščine poznati, če hoče pravilno izgovoriti francosko, islandsko, katalonsko ... ime. Trenutno se ukvarjamo z 41 jeziki, pri čemer sodeluje 15 zunanjih sodelavcev.
V okrnjeni skupini se tokrat zaradi dopustov sestanemo le z neumorno Marto in Urško ob slovaščini. Vmes se na Twitterju pojavi vprašanje o pisanju izraza repešaž, ki ga je spodbudilo aktualno dogajanje na olimpijskih igrah v Tokiu. Na Franu se sicer pojavlja v obliki iz 60. let – repasaž. Zakaj? Brskanje po gradivu, korpusih in listkovni kartoteki rodi odgovor, ki je po pregledu Nataše in Urške ažurno objavljen na spletu, seveda s Petrovim dodatkom. Hitim s pisanjem pripomb za Mateja, avtorja slovaške preglednice. Sledi nov krog branja.
/ SREDA, 28. JULIJA
Vožnja iz Kamnika v Ljubljano napoveduje poseben kolesarski dan. Srečujem skupine rekreativnih kolesarjev, ki bodo očitno na kolesu spremljali Primoža Rogliča v daljnem Tokiu. Kasneje izvem, da je ta pozitivni energetski val iz Slovenije očitno prijal tudi zlatemu olimpioniku.
Na Novem trgu je spet dan za slovar. Pravopisni slovarji lastnih imen doslej niso opisovali kot skladenjskih enot, redko so bili opaženi tudi pomenski prenosi. Česanje korpusa s tega zornega kota razkrije, da se v jeziku ob znanih Benetkah pojavljajo tudi dolenjske, male in severne Benetke; da imeni Valvasor in Plečnik uporabljamo tudi metonimično – če imamo v mislih njuna dela; da se priimka kot Noč in Miš slovnično vedeta drugače kot njuna homonima noč in miš. Moj trenutni redaktorski sklop obsega evropske prestolnice in z njimi povezane pridevnike. Bruselj danes ni le glavno mesto Belgije, kot pravi aktualni pravopis, temveč tudi evropska prestolnica – soglasje Bruslja se seveda ne nanaša na zemljepisno ime, temveč na vodstvo Evropske unije. Podobni smo zlatokopom – le rezultati so pri nas manj donosni.
/ ČETRTEK, 29. JULIJA
Po nevihtni noči se malo čez šesto zjutraj začne nova olimpijska preizkušnja slovenskih košarkarjev. Doncic, Blazic, Cancar ... je zapisano na ekranu. Pri olimpijskih televizijskih prenosih so se Japonci odrekli zapisom z diakritiki, česar smo se Slovenci že kar navadili in se pogosto ne zavedamo izgovornih posledic tega opuščanja. S svetovno znanim Dončićem tuji komentatorji nimajo težav, zapis Čančarjevega in Blažičevega imena kot Cancar ali Blazic pa lahko pod vplivom anglosaških govorcev spodbudita povsem neustrezno izreko [kéns r] in [blézik ali blêjzik]. Tipografsko poenostavljanje v elektronski dobi, ko so posebni znaki dosegljivi na klik, ni potrebno. Že pravopis iz leta 2001 je zamenjave blago odsvetoval, ob aktualni prenovi pravopisa pa smo se zavzeli za izrecno ohranjanje vseh diakritičnih znamenj, npr. François in Erdogan. Ta odločitev sicer zahteva od uporabnika več razgledanosti, a je korektna.
~
Teden je minil, kot bi trenil. Če se profesionalno ukvarjaš z jezikom, ti vsak dan prinese raziskovalni izziv. In ponos. Piscev knjižne slovenščine je danes več kot kadar koli prej v zgodovini. Z raznolikostjo se res pojavlja več odklonov: toda ne opazujmo le napak, naj nas razveseljuje tudi butična ustvarjalnost slovenskih piscev, ki se pojavlja na vsakem koraku.
