Vanessa Čokl
Trideset let je od prvih demokratičnih volitev, zgodile so se še pred nastankom samostojne Slovenije, mi pa smo, naj povzamem premierja, danes v okoliščinah kot še nikoli v zgodovini. V svetovni vojni proti globalnemu nevidnemu nasprotniku. Gledamo pa tudi nekaj ključnih političnih postav iz osamosvajanja spet v prvi vrsti. Kakor da bi se ta generacija vrnila ... dokončat. Kaj vi vidite, gospod Peterle?
"Najprej - na cvetno nedeljo pred tridesetimi leti smo imeli najpomembnejše volitve v zgodovini Slovenije. Zmaga Demosa je pomenila temeljno in zavezujoče dejstvo na poti do lastne in suverene državnosti.
Projekta osamosvojitve smo se lotili v zahtevni notranji situaciji in ob nenaklonjenosti mednarodne politike. Takrat smo imeli opraviti s politično krizo in z zgodovinskim ciljem. Današnja kriza je drugačne narave. Neki virus, neznaten in nepredvidljiv skupek molekul, pred ravnim ogledalom slači posameznike, države in cel svet. Zopet smo v težki krizi, samo virus je drugačen. Vendar ne gre samo za zdravje. Virus ima težke posledice za družbo, gospodarstvo, politiko. Relativizira tudi uveljavljene koncepte, tudi koncept politične in gospodarske moči. Kar naenkrat drugače vidimo vrednoto družine, koncept koncentracij. Virus spreminja zadeve po vertikali in horizontali. Po drugi svetovni vojni smo uživali tudi pri nas ameriško pomoč (UNRA), sedaj smo veseli kitajskih mask. Ker gre za krizo, ki zadeva vse nas, bi se morali temu primerno tudi obnašati. Zmeniti bi se bilo treba, kaj je nacionalni interes. In se pri tem zavedati, da je bolj kot cepivo potrebna sprememba politične in razvojne paradigme. Od tega je odvisna tudi prihodnost Evropske zveze. Zelo sem vesel, da imamo vlado in da jo vodi človek, ki se razume na krize. To ni Demosova vlada, tudi ni desna. Hvala Bogu je mešana. Si predstavljate, da bi se po samoukinitvi Šarčeve vlade ukvarjali z volilnimi opravili."
Koalicija Demos je dobila na volitvah aprila 1990 prepričljivo večino, krščanski demokrati premierja. Vi ste prevzeli krmilo vlade v tistem nepredvidljivem času. Že aprila 1992 se je Demosova vlada razsula. Naredili ste državo, toliko je to lepilo držalo, in, z današnjimi očmi, niti ni narobe, da je bilo tako? Projektna vlada je izpeljala projekt, veleprojekt, vse ostalo je zgodovina, zgodovinski fakt, ki ga nič ne more ukiniti.
"Tega ne jemljem kot osebno, ampak politično vprašanje. Demos je res dosegel zgodovinske cilje brez primere, potem pa s samorazpustom in podiranjem lastne vlade prispeval k diskontinuiteti projekta in v marsičem k restavraciji starega. Da to ni bilo pametno, so javno priznali tudi tisti, ki so vlado podirali. Demos ni imel v programu samo osamosvojitve, ampak tudi demokratično preobrazbo, ki jo je le delno uresničil. Prepričan sem, da bi bilo v Sloveniji drugače, če bi zdržali z vlado cel mandat. Mislim, da glavni problem ni bila široka politična pahljača Demosa, ampak tisto, kar je o 'nujnosti' podiranja moje vlade dr. France Bučar popisal v svoji knjigi Ujetniki preteklosti. Tako se je ujel stari ideološko-politični motiv z alergijo do Slovenskih krščanskih demokratov zaradi zmage na prvih volitvah. Boj za oblast je postal pomembnejši od skupne programske volje po komaj začeti preobrazbi."
Zgodovinska politična katastrofa, poraz, fiasko za celo Slovenijo, povratek v podrejenost, to nam je vsem grozilo, če takrat ne bi bili uspeli
