Darka Zvonar Predan
Pred 40 leti je v Celovcu ustanovil svojo odvetniško pisarno, ki se danes imenuje Grilc Vouk Škof. Med letoma 1976 in 1995 ter 2005 in 2009 je predsedoval Narodnemu svetu koroških Slovencev (NSKS), krovni organizaciji katoliško usmerjenega dela narodne skupnosti. Zdaj podpira novo civilno pobudo koroških Slovencev SKUP, katere motor je njegov zet, odvetnik Rudi Vouk.
Povejte kaj o svojem otroštvu, kako vas je oblikovalo?
"Sem sin majhnega kmeta izpod Pece, najmlajši med osmimi otroki, kar je bila zame gotovo prednost. Predniki izhajajo iz obmejnih krajev, tudi iz Črne. Mama je bila rojena v Vzhodni Nemčiji, v slovenski knapovski družini. V šolo ni hodila, znala je malo brati, pisati ne. Pri meni se je zapletlo že z rojstnim dnem, kaplan je določil, da sem rojen 21. septembra, ne nekaterih dokumentih piše 6., na koncu je obveljal 7. september. V ljudsko šolo sem hodil v bližnjih Libučah pri Pliberku, te šole ni več, ukinili so jo zaradi premajhnega števila otrok, takrat pa nas je bilo še veliko. Ker so me poslali v šolo prezgodaj, na meji šestega leta, se je pokazalo, da še nisem dovolj zrel - in sem moral domov. Bil sem užaljen, ker sem rad hodil v šolo, a leto navrh se je vse uredilo."
Se iz tistih časov spominjate kakšnih konfliktov med slovensko in nemško govorečimi?
"Seveda se. To je bil v Avstriji še čas obveznega dvojezičnega šolstva. Od doma nismo znali nemško, le kdo bi nas naučil, v šoli smo se, vsaj zase lahko to rečem, jezika hitro naučili, učitelji pa so nam začeli prigovarjati, naj se učimo samo nemško. To je bil čas organiziranja šolskih štrajkov, po sprejetju avstrijske državne pogodbe, v letih 1956, 1957 je namreč spet oživela skrajna desničarska organizacija Heimatdienst s svojimi težnjami po etnično čisti Koroški - in njena prva zahteva je bila, da se odpravi obvezno dvojezično šolstvo. Sam sem takrat, leta 1957, desetleten, že šel v slovensko gimnazijo v Celovec. Za to je bil zaslužen kaplan iz Pliberka, ki je moji mami vztrajno prigovarjal, da me mora poslati v slovensko gimnazijo. Od doma nisem hotel za nobeno ceno, a so doma za čuda vztrajali. Tako sem se, še otrok, znašel v Celovcu. Stanoval sem v dijaškem domu Mohorjeve in enkrat na mesec, če sem imel srečo, šel domov."
Dr. Matevž Grilc je končal študij prava na Dunaju leta 1971. Zvezni kancler Bruno Kreisky mu je ponudil službo v diplomaciji, a jo je zavrnil in se z ženo Marjano, s katero je že imel dva majhna otroka, ki sta živela pri babici na avstrijskem Koroškem, vrnil domov. Leta 1972 je začel delati kot odvetniški pripravnik v pisarni dr. Janka Tischlerja v Celovcu in tam ostal sedem let. Julija 1979 je odprl svojo odvetniško pisarno. Kasneje so se mu pridružili nečak dr. Ronald Grilc, zet mag. Rudi Vouk in dr. Maria Škof. Danes je njihova odvetniška družba s pisarnami v Celovcu, Gradcu, Ljubljani in na Dunaju ena najprepoznavnejših.
Precej slovenske inteligence, ki gre po srednji šoli s Koroškega študirat drugam, se ne vrne. Grilčeva otroka sta ostala, hči, poročena z Rudijem Voukom, je profesorica na višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru, sin finančnik v celovški Mohorjevi, kako bo z vnuki? Ena vnukinja študira na Dunaju pravo, druga za učiteljico, obe se bosta najbrž vrnili, za štiri mlajše vnuke pa se še ne ve, pravi Grilc in doda: “Asimilacija napreduje in nobeno zganjanje politike ne bo pomagalo, če ne bomo ustvarili uspešnih konceptov na gospodarsko-socialnem področju. Recepta pa nimam.”
Bombni atentat v Velikovcu je bil povsem deplasiran in nam je zelo škodil
Grilčevo odvetniško pisarno je že od vsega začetka odlikoval boj za pravice slovenske manjšine, je pa Grilc že prej kot odvetniški pripravnik sodeloval v številnih tovrstnih postopkih. Med najodmevnejšimi je bil kazenski postopek proti štirim mladim Seljanom, ki so novembra 1976 iz protesta proti preštevanju manjšine odtujili volilno skrinjico in jo zažgali. Grilc je gradil njihovo obrambo pred dunajskim sodiščem na političnem argumentu, da se narodna skupnost brani upravičeno. Dva dni pred spominsko komemoracijo v čast 13 selskim žrtvam, ki so jih pod nacizmom obglavili na Dunaju, je avstrijski predsednik Rudolf Kirchschläger ukinil kazenske postopke proti štirim Seljanom.
