Orodja še vedno v predalih občin

Čas pred občinskimi volitvami se po Sloveniji še vedno v največji meri kaže v spremenjenih fizičnih podobah. Na zelenice ob cestah so zapičeni ali postavljeni manjši nosilci s plakati lokalnih kandidatov. Dosedanji župani in novi kandidati v večjih mest nagovarjajo tudi z velikih obcestnih panojev, prek računalniških ekranov pa se bolj ali manj posrečeno ponujajo tokratni tekmeci na lokalnih volitvah.Miro Haček je profesor ljubljanske fakultete za družbene vede in predstojnik centra za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij. Pravi, da vpliv sodobne tehnologije nedvomno prihaja počasi tudi v Slovenijo. Družbena omrežja, ocenjuje, bodo imela pri lokalnih volitvah manjši vpliv, kot so ga imela pri parlamentarnih. Omeni dva župana, ki sta v zadnjih letih svoj profil na družbenem omrežju uporabljala za sprotno komuniciranje o poteku projektov in opravljenem delu. Vse več županj in županov se poslužuje tudi elektronskih koledarjev. Predavatelj spomni, da ti ne služijo le preglednosti dela, ampak tudi kot napoved, kje lahko prebivalci župana srečajo v prihodnje. Osebni stik je še vedno tista komunikacija, ki prevladuje predvsem v manjših občinah, so prepričani vsi sogovorniki.
V Skupnosti občin Slovenije, ki povezuje 175 občin, so v zadnjem letu organizirali izobraževanje o uporabi družbenih omrežij. A generalna sekretarka Jasmina Vidmar pravi, da v tujini zelo razširjeni način dostopa do volilnega telesa prek socialnih medijev - blogov, deljenja videov in fotografij - ostaja v Sloveniji še vedno precej manj prisoten. "Prevladujejo plakati, priponke, dogodki, avdiovizualne tehnike in sredstva, kot je oglaševanje po televiziji in radiu," pojasni in doda, da je manj tudi nagovarjanja volivcev po telefonu ali z dopisi, z izjemo letakov. Opozori tudi, da uporaba družbenih medijev, ki obstaja, večinoma služi "enosmernemu informiranju, predstavljanju in nagovarjanju volivcev", ne izkoristi pa se možnosti dvosmerne komunikacije in izmenjave mnenj.

Prihajajo participativni proračuni - v vsaj 16 občin

Zelo omejeno razumevanje komuniciranja z volivci in volivkami se nemalokrat pokaže tudi pri predstavljanju projektov občin, opozori krajinska arhitektka in raziskovalka Maja Simoneti. Na Inštitutu za politike prostora se ukvarja prav z vključevanjem prebivalstva v procese odločanja in upravljanja javnih zelenih površin. "Težava je, če se opravljanje javnih služb ljudem predstavlja s pomočjo marketinških prijemov, namesto da bi obvestila dejansko služila informiranju ljudi s praktičnimi podatki in kje lahko dobijo še več informacij," opozori. "Marsikje še naprej vidimo veliko delovanja od zgoraj dol in podcenjevanja ljudi, namesto da bi bil poudarek na praktičnosti, dobronamernosti in zaupanju v ljudi," doda. Način vodenja občin, je prepričana, pa pomembno vpliva tudi na občutek nezaupanja med ljudmi in odsotnost prevzemanja odgovornosti. Kljub temu vidi pomembne premike, ki jih je naredila mariborska Iniciativa Mestni zbor z zbori občank in občanov, s čimer sta se okrepila občutek vključenosti v okolje in želja po sooblikovanju prostora. Njihova pobuda po participativnem proračunu je zaživela v drugih občinah po Sloveniji in s tem so se tri slovenske občine pridružile več kot 3000 lokalnim skupnostim po celem svetu, ki prav tako poznajo participativni proračun. To je spodbudilo tudi člane Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan, da so vsem 688 županskim kandidatom in kandidatinjam razposlali vprašanja o njihovi podpori uvedbe participativnega proračuna. V trinajstih občinah so se k uvedbi participativnega proračuna zavezali vsi županski kandidati. Tako lahko v naslednjih štirih letih računamo na širitev participativnega proračuna iz Ajdovščine, Komna in Nove Gorice še v Dobrepolje, na Hajdino, v Krško, Metliko, Mislinjo, Rače - Fram, Radeče, Radlje ob Dravi, Škofljico, Sveto Trojico v Slovenskih goricah, na Vrhniko in v Žirovnico.
"Apatija ljudi gre z roko v roki z možnostmi sodelovanja, ki jih imajo ljudje," je prepričana Maja Cimerman, ki je sodelovala pri raziskavi. "Težava je, če imamo ljudje občutek in tudi vidijo, da načinov za vsebinsko in resnično sodelovanje ni. To seveda nato poveča pasivnost." Kandidati jim niso odgovorili ali so zavrnili participativni proračun v 82 občinah. Odgovorov, ki so jih strankarskim kandidatom poslali prek strankarskih central, niso dobili od SDS in SNS kljub obljubam in večkratnim poskusom. Kandidati treh strank – Dobre države, Levice in SD – vsi podpirajo uvedbo participativnega proračuna. Na spletni strani, ki so jo pri Danes je nov dan vzpostavili, so tako vidne zaveze kandidatov v vsaki občini in omogočajo preprosto širjenje tudi prek družbenih omrežij. Ob tem dodajajo, da jim lahko kandidati, ki jim do sedaj niso odgovorili, a bi participativni proračun podprli, to še vedno javijo. Podpora tej obliki sodelovanja občank in občanov je sicer za šest odstotnih točk, s 40 odstotki višja med županskimi kandidatkami, vseh zavez županskih kandidatov pa je 239. Ob tem poudarjajo, da ne gre za zbiranje pobud, ampak za izključno odločanje občank in občanov o porabi dela javnega denarja občine. "Izkušnje v Sloveniji in tujini kažejo, da koncept deluje, potrebuje pa nekaj časa, da zaživi, sploh če so bili ljudje leta pasivizirani," pravi Žiga Vrtačič.

Sodelovanje je vselej dobrodošlo

Na pot, ki je pred slovenskimi občinami, ko pride do večje demokratičnosti vodenja in soupravljanja lokalnih skupnosti, opozori tudi Boštjan Brezovnik, profesor na mariborski pravni fakulteti. Dolgoletni raziskovalec lokalne samouprave je od letos član skupine neodvisnih strokovnjakov evropske listine lokalne samouprave pri Svetu Evrope, vodi pa tudi mariborski inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo. Pravi, da je večina slovenskih občin zagotovila ustrezen dostop do informacij javnega značaja, še vedno pa manjka sodelovanje ljudi pri sprejemanju odločitev in določanju politik v lokalnih skupnostih. "Ni javnih razprav, ne upoštevajo se predpisani roki za javno razpravo in sprejetje pripomb, prav tako še ni širše zaživel participativni proračun," našteva področja, kjer demokratičnost s pomočjo digitalnih orodij ali utemeljena na neposrednem stiku med ljudmi še naprej šepa. Tudi pri sprejemanju pobud prebivalcev, pravi, da večina občin zaostaja za trendi v tujini, saj se izkaže, da ljudem občinske uprave na predloge ne odgovorijo in jih ne obvestijo o usodi njihove pobude.

Centralizacija za več decentralizacije

Slika demokracije na lokalni ravni, ki jo vidi Miro Haček, ima več podob. Po eni strani pravi, da je v Sloveniji lokalna demokracija zelo živa in razvita – to naj bi dokazovalo tudi število kandidatov za županska in svetniška mesta. A hkrati je kar enajst občin, ki imajo že šest mandatov istega župana in se nekaterim obeta tudi še sedmi mandat. Hkrati ob tem prizna, da je razlog za skrb lokalne demokratičnosti nizka in padajoča volilna udeležba. "Pol ljudi, se zdi, ne zanima nič, kar se tiče političnega udejstvovanja, in nočejo razmišljati ne o lokalni ne o nacionalni politiki," pravi.

Skrb za ljudi in okolje

Cilj britanske organizacije Cles je demokratizacija gospodarstva. Njihov raziskovalec Neil McInroy je bil ta teden gost Inštituta za politike prostora. Projekti, ki jih Cles vodi, poudarjajo pristope, ki so jih poimenovali lokalna gradnja bogastva. Ti temeljijo na tem, da se gospodarski razvoj utemeljuje na lokalni umeščenosti in pluralnosti lastništva; socialne in okoljske koristi ter posledice pa so izhodišče, ki pogojujejo in predstavljajo glavni namen gospodarstva. S tem se sistematično podpirajo gospodarske aktivnosti, ki krepijo smiselno in za ljudi zadovoljivo delo, pravično porazdelitev in vključenost vseh, okoljsko vzdržnost ter gospodarsko stabilnost, so prepričani avtorji številnih projektov uspešnega lokalnega samoupravljanja.
Prav na problem neenakomernega razvoja, katerega posledica je tudi izseljevanje prebivalstva, opozori Boštjan Brezovnik. Težava, je prepričan, tiči v državnem sistemu financiranja občin, ki ne upošteva socialnih značilnosti prebivalstva lokalnih skupnosti, kljub temu da občinam nalaga, da zagotovijo financiranje določenih socialnih pravic, ki jih odredijo centri za socialno delo. Tako občine, kjer biva več revnih ali socialno ogroženih ljudi, več denarja namenijo za zagotavljanje socialnih pravic, kar pomeni, da manj denarja ostane za investicije v razvoj in krepitev javne infrastrukture. "Na podlagi načela enakosti pred zakonom bi to financiranje morala prevzeti država," je prepričan profesor prava. "Šele s tem bi se zagotovilo, da bi bili občani in občanke socialno šibkejših občin bolj enakopravni in izenačeni v položaju s prebivalkami in prebivalci drugih občin." Hkrati vidi, da občine marsikdaj, tudi zaradi premajhnega vključevanja ljudi v svoje delovanje, ne prepoznajo pravih prioritet. "Najprej je treba poskrbeti za temeljne stvari in potrebe ljudi," je prepričan. "Raziskave in izkušnje kažejo, da so najboljše in najbolj koristne investicije v razvoj malega in srednjega lokalnega gospodarstva, saj ga praviloma ustvarjajo prebivalci krajev. Ti pa tudi v času krize, ko je težko, ne pobegnejo, kot pobegne tuji kapital," pravi Brezovnik.
Možnosti in orodij za večjo demokratizacijo upravljanja, načrtovanja in skrbi za okolja, kjer ljudje živimo, je dovolj. Stvar prihodnosti bo, ali bomo zahtevali, da se udejanjijo in uporabijo.