Resnica v hekerskih filmih

Hollywoodski vizualni prikaz vdiranja v računalniške sisteme je pogosto nekoliko drugačen od resničnosti, vseeno pa znanstvena fantastika temelji na realnosti, razmišlja avtor Microsoftovega bloga Sean Fleming.
Film Italijanska misija se je že leta 1969 zapisal v zgodovino. Skupina britanskih roparjev načrtuje in izvede drzen rop zlata v Torinu, pobegne pa tako, da vdre v sistem na nadzor prometa in povzroči prometni zamašek. Sledi legendarni pobeg z miniji, s katerimi so roparji odnesli dragoceni plen in izginili v neznano. Tudi v sodobni različici filma, posneti leta 2003, je hekanje semaforizacije bistvenega pomena. Fleming navaja, da od Savdske Arabije do Južne Afrike ogromna finančna sredstva vlagajo v projekte pametnih mest. Nekateri poznavalci napovedujejo, da bo v razvoj pametnih mest in pametne infrastrukture leta 2023 vloženih že 27,5 milijarde dolarjev. Ob tem bo osrednjega pomena zagotoviti prav zanesljivost tehnologij in jih zaščititi pred morebitnimi vdori in motnjami delovanja.
Na vrhuncu hladne vojne je mladi heker, ki ga je igral Matthew Broderick, vdrl v ameriški vojaški superračunalnik in skoraj začel jedrsko vojno. Menil je namreč, da gre za igro, simulacijo. Leta 2016 izvedena raziskava ISACA in RSA je razkrila, da kar 74 odstotkov poslovnih subjektov računa na to, da jih bodo kiberkriminalci vsaj enkrat letno napadli. Leta 2020 naj bi izgube pri poslovanju zaradi kiberkriminala globalno znašale več kot tri bilijone evrov.
Hackers se je imenoval film, ki so ga posneli leta 1995, v njem pa sta bila glavna hekerja igralca Angelina Jolie in Jonny Lee Miller. Sta del skupine najstniških tehnoloških entuziastov, ki imajo kodna imena in zapletene življenjske zgodbe. Odločijo se vdreti v osrednji strežnik naftne družbe in poiskati dokaz za poneverbe, a jih administrator, prav tako genij na tehnološkem področju, hitro odkrije. S področjem kibervarnosti se prioritetno ukvarjajo številne vlade sveta, tehnični sporazum o kibernetski varnosti, ki ga je Microsoft objavil aprila 2018, pa je javna zaveza več kot sto globalnih podjetij, da bodo pomagali državljanom, da se branijo pred morebitnimi spletnimi grožnjami.
Sandre Bullock pa se spominjamo po vlogi v trilerju Mreža (The Net), ko je leta 1995 izpostavila eno velikih skrbi sodobne družbe - krajo identitete. Četudi je bilo tedaj še veliko dokumentov hranjenih v papirni obliki, je Angela Bennett (Bullockova) morala premagati številne izzive, da si je povrnila identiteto. Danes, ko so informacije večinoma hranjene digitalno, je uporaba varnih gesel toliko bolj pomembna. Še posebno v času razgaljanja po družbenih omrežjih mora vsak izmed nas razmisliti o tem, katere osebne podatke, ki bi jih utegnili nepridipravi uporabiti zoper nas, deli na internetu.