(ŠESTI DAN) Generalno (pre)čiščenje RTV-ja

Prvi novoletni teden se je začel presenetljivo prenoviteljsko naravnano, konstruktivno in optimistično, nadaljeval pa s postopnim prizemljevanjem na trdna tla z destrukcijami. Te nezadržno pritiskajo k bolj pesimističnim nadaljevanjem ali, bolje, k utrjevanju že (po)znane snovi, ki v svojih sicer nič več presenetljivih razsežnostih vsakič znova osupne. Izkušeni kolegi z RTV Slovenija (RTVS), Zoran Medved, Boris Bergant, Marjan Kralj in Marjan Lah, so v ponedeljek v javno razpravo ponudili predlog novega zakona o RTVS. Zasnovali so precej korenite posege zlasti v upravljavski in nadzorstveni strukturi, pa tudi v načinu financiranja osrednje javne medijske ustanove, med drugim brez oglasov v programu kot protiutežjo nezadržni komercializaciji, ki izpodriva javni interes.

Eno od izhodišč nesporno potrebne prenove zakona o RTVS je njegova statusna oblika, ki je bila med drugim vzvod za nedopustno podržavljanje javnega medija. Predlagatelji navajajo že vrsto let izpostavljeni problem, da večino članov programskega sveta izberejo politične stranke, s tem pa je upravljanje podrejeno parcialnim političnim interesom vsakokratne vladajoče večine. Z empiričnim dokazom za to trditev so v državnem zboru postregli nedavno. Osrednje kompetence in reference za člana programskega in nadzornega sveta RTVS niso strokovnost - saj ne da bi kdaj objektivno gledano bile prvenstveno merilo -, a v oblastni mrzlici prisvajanja javnega servisa se vselej da narediti korak nižje. Sploh zdaj, ko (naj)bolj prosperira brezsramna politika agitacije k neplačevanju RTV-prispevka, ki po možnosti streže še z zgledom bodočega programskega svetnika, in ko je nenehno napadanje novinarjev in urednikov ustaljena praksa. Programske vsebine medtem ustrezno (pre)ureja in spravlja v tirnice ter učinkovito premešča in namešča "nova metla".

Že vrsto let so bile v seriji neuspelih posegov v zakon o RTVS nagovorjene nujne spremembe upravljanja in nadzora - tako v zasedbi, številu kot strukturi in načinu imenovanja članov programskega in nadzornega sveta. Neizpete so tudi debate o financiranju. Da je medijska zakonodaja v celoti zastarela zaradi digitalnega napredka, programskih kot drugih sprememb na trgu, je jasno že vsaj 15 let, od spisanega Grimsovega zakona. Tako pod levimi kot desnimi vladami je spodletela vsakršna, četudi odločno zastavljena prenova. Pokrivanje parcialnih interesov, predvsem političnih, je bilo edino resnično vodilo, ki je zadržalo vsakršne spremembe - sploh take, ki bi zagotavljale in zagovarjale neodvisno in profesionalno novinarsko delo. Slednje žal ni niti v interesu vseh novinarjev.

Poziv k javni razpravi, naj je še tako dobronameren, prihaja v času, ko imajo plodna razprava in spremembe bore malo možnosti prodreti, saj se medtem silovito odvija strateška razgradnja RTVS. Ta trenutek terja predvsem takojšnjo strnjeno (re)akcijo na dogajanje, zahteva tudi odločnejše branjenje profesionalnih, etičnih standardov in avtonomnih uredniških vsebin. To so sicer sprva nakazali združene vrste kolektiva informativnega programa (IP) TV Slovenija ob prepričljivem nasprotovanju spremembam programsko-produkcijskega načrta za leto 2022 in odstopi urednikov, a jim je kmalu sledil hladen tuš v programskem svetu, zlasti pa številni nadaljnji posegi, ki uničujejo javni servis. Nova metla, ki bo po pričakovanjih vlade, predvsem SDS-a, napravila red, medtem ne le pometa, ampak kar globinsko čisti. Pri tem zavzeto, kot skrben gospodar, sledi predpisom in proceduram, zlasti prikladni in za nameček javno všečni so ekonomski razlogi - kakopak nujna racionalizacija poslovanja, ki je alibi za trivializacijo programskih vsebin.

Če je bilo leto 2021 v znamenju spopada za obSTAnek, za ohranitev Slovenske tiskovne agencije, je že prehod v 2022. potrdil, da je bil vladni poskus spraviti na kolena STA le ogrevanje za osvajanje večje trdnjave. Javnost je podprla STA tudi in zaradi strnjenih vrst, ki pri RTVS niso samoumevne. UKOM je ravno končal skrbno opravljeno decembrsko analizo prispevkov na RTVS, ki jo je natreniral že pri STA, in že nekaj časa maha z ocenami o enostranskosti poročanja. V. d. odgovorne urednice IP je prenesla še dekret o iztrebljanju časopisov v redakciji. Področni uredniki morajo izvrševati druge kadrovske in vsebinske manevre, recimo prekinjati sodelovanje s kolumnisti Studia City, na drugi strani pa RTVS objavi razpis za nove novinarje brez vsakršnih pogojev, kar je s poobjavo na twitterju "pozdravil" tudi premier Janez Janša.

Prižgimo torej TV, a še prej ugasnimo kritično misel.