Na dolgi rok so naložbe vanje vedno donosne, toda ob vse bolj glasnem ponavljanju besede recesija so se začele širiti kratkoročne skrbi. Ugibanja o ameriški gospodarski krizi se sicer pojavljajo že nekaj časa, še posebno odkar so ZDA vstopile v rekordno desetletje nenehne rasti. Statistično se Američani z recesijo soočijo v povprečju vsakih sedem let, ekonomisti pa so si edini, da so zasuki navzdol neizbežni, čeprav ima Avstralija za sabo že četrt stoletja nenehne rasti. Gospodarstvo v ZDA je, po večini uradnih kazalcev sodeč, še vedno razmeroma močno, raste za okoli dva odstotka na leto in še vedno dodaja nova delovna mesta, nezaposlenost pa je na najnižji ravni v zadnjega pol stoletja. Niti ni znakov o očitnih slabostih ali o balonih prenapihnjenih cen, ki bi lahko sprožili nezaupanje vlagateljev in zasuk v rdeče številke.
Težava večine kazalcev je, da so usmerjeni v preteklost in ne napovedujejo, kaj prihaja, pač pa opisujejo, kaj se je že zgodilo. Tako se v resnici ne motijo, ameriški gospodarski temelji so še vedno trdni, toda majejo jih politične motnje, ki se širijo iz Washingtona. Negotovost je največja razžiralka optimizma, Donald Trump pa s svojo politiko domnevne zaščite ZDA z uvajanjem carin sproža trgovinske vojne, ki so vir vse večje negotovosti in so zasejale nevarno seme dvoma v prihodnost. Zato ni čudno, da so spletne iskalnike v zadnjih tednih preplavile poizvedbe o recesiji.
To je izjemno težko napovedati, jasno je le, da vedno preži za obzorjem. Zaradi takšne izmuzljivosti profesor Jim Wilcox s Poslovne šole Haas na kalifornijski univerzi Berkeley ne mara izraza "poslovni cikel", saj ta daje lažen vtis, da gre za ritmično, predvidljivo izmenjevanj obdobij rasti in krčenja gospodarstva. V resnici je vsak zasuk drugačen, po besedah Wilcoxa se "recesije pojavljajo v nerednih razmikih, so različno ostre, trajajo različno dolgo". Ugibanje o njihovem prihodu pa je podobno učinkovito kot napovedovanje potresov.
Nepredvidljivost izbruhov
Sedanje razmere v ZDA so že dolgo neobičajne. Kljub dolgi krepitvi gospodarstva in izjemno nizki nezaposlenosti so plače v nasprotju s pričakovanji ekonomistov rasle precej kilavo (izdatneje so se začele debeliti šele v zadnjem letu), podobno se je ustaljenim ekonomskim prepričanjem izmikala vztrajno nizka inflacija. Nato je prišla gospodarska politika sedanjega predsednika ZDA, ki je s trgovinskimi vojnami zasekal v preplet globalnega gospodarstva. "Soočamo se z neznanim, nekateri ustaljeni vzorci iz preteklosti preprosto ne veljajo več," težave za analitike opisuje Susan Lund iz svetovalnega podjetja McKinsey & Company.
Protekcionizem pogosto velja za povzročitelja recesije, toda ekonomska teorija ne podpira takšne povezave. Uvajanje zaščitnih ukrepov namreč sproži motnje le na strani preskrbe, višje cene za uvožene dobrine pa potrošnike preusmerijo k domačim izdelkom. To spodbudi proizvodnjo in zaposlovanje v domači industriji, ki tekmuje s tujimi tekmeci. V teoriji to pomeni, da se negativni in pozitivni učinki izničijo. Toda v globaliziranem, gospodarsko prepletenem svetu ima nenadno uvajanje carin zapletene in daljnosežne posledice.
Mnogo treznih glav je Trump odgnal, mnogi od tistih, ki so ostali, so tepci, hkrati pa menda vse manj posluša nasvete
Avgustovske vihre
Trump je v vihravem avgustu nepričakovano razglasil, da bo zvišal carine za Kitajsko. Ko je Peking dopustil, da trg določi ceno njihove valute, in je ta zdrsnila pod vrednost sedem juanov za dolar, je ukazal, naj Kitajsko razglasijo za valutnega manipulatorja. To je sicer eden redkih gospodarskih grehov, ki ga ne gre (več) očitati kitajski ekonomski politiki. Ta v resnici krši številne norme mednarodne trgovine, od prilaščanja intelektualne lastnine do nedovoljene državne pomoči podjetjem, toda večina analitikov se strinja, da je ameriški pristop udrihanja s carinsko gorjačo zgrešen.
Vlak smrti
Bela hiša skuša Američane prepričati, da je rožljanje z recesijo še ena zarota "lažnivih medijev" in da je gospodarstvo trdno. A tudi ekonomski analitiki so si skoraj edini, da smo na pragu zasuka navzdol, nekaj razlike je le v napovedih, kdaj naj bi se ta zgodil. V avgustovski anketi organizacije Nacionalno združenje za poslovno ekonomiko (NABE) jih je večina (38 odstotkov) še vedno menila, da ta prihaja že prihodnje leto, na dobro tretjino je narasel delež tistih, ki jo odlagajo na leto 2021.
Tesnoba ameriške vlade je razumljiva, vodstvo države je vedno krivo za morebitne gospodarske težave, pri razmeroma nepriljubljenem Trumpu pa je razgreto gospodarstvo skoraj edini adut za morebitno volilno zmago prihodnjo jesen. Zato se ne gre čuditi izjavam "Pripravljen sem pretrpeti tudi recesijo, če ga bo ta pomagala spodnesti", kot je za ameriški javni radio NPR dejal eden od poslušalcev, ki ne mara nekdanjega zvezdnika resničnostne televizije.
Tudi to analitike navaja k prepričanju, da ima v trgovinskem spopadu dveh največjih gospodarstev adute v rokah Peking. Tamkajšnje oblasti imajo v avtoritarnem sistemu, ki mu Krugmanov univerzitetni kolega Branko Milanović pravi "politični kapitalizem", trden nadzor nad državo in gospodarstvom. Lahko si privoščijo boleče ukrepe, kot je nakup dražje brazilske soje ali manj kakovostne savdske nafte, da bi tako kaznovali ZDA. Z bančnimi in proračunskimi ukrepi lahko spodbujajo domačo porabo, s padanjem juana pomagajo izvozu.
Velja si zapeti varnostne pasove in se pripraviti na divje premetavanje svetovnega gospodarstva
