V drugo je Nasa, kot za zdaj kaže, imela več sreče z jemanjem vzorca kamnine z Marsa. Vzorec nameravajo nekoč pripeljati na Zemljo in ga tukaj podrobneje analizirati, kot bi to bilo mogoče na oddaljenem planetu s pomočjo instrumentov, ki jih premore kot avtomobil velik rover Perseverance (Vztrajnost). Celotni proces odvzema vzorca tal je povsem avtonomen, pri čemer je eden izmed korakov tudi meritev volumna spravljene kamnine. Te meritve še rover ni izvedel, zato so pri Nasi nekoliko previdni z odpiranjem šampanjca.
Vzorec Marsovskih tal so namreč skušali pridobiti že pred slabim mesecem, a je bila operacija takrat neuspešna. V prvem poskusu se je vrtalnik vključil, cev za vzorec se je odprla, le noben kos kamnine se ni znašel v njej. Zakaj, je Ameriška vesoljska agencija medtem ugotovila. Kot so pojasnili, je petega avgusta izvrtani vzorec bil “presenetljivo mehek”, zato je razpadel na več koščkov, ki so padli na tla, namesto da bi jih robot shranil v za to namenjeni cevki. Da je nekaj šlo narobe, so kmalu ugotovili. Postopek preverjanja ni zaznal potrebnega upora, ki bi nakazoval, da je karkoli shranjeno v cevi, so takrat pojasnili odgovorni. V notranjosti roverja so sicer nameščeni rotirajoča skupina svedrov in 43 cevk za hrambo vzorcev, ki samo čakajo, da jih Vztrajnost napolni. Predvidoma v naslednjem letu.
DOGODKI NA MARSU:
• Ker je bilo že pretemno, strokovnjaki na podlagi posnetih fotografij niso mogli z gotovostjo potrditi, da je bilo vzorčenje uspešno.
• Nasin rover Vztrajnost je na Marsu izvrtal vzorec iz kamna, ki so ga poimenovali Rochette.
• Nova serija fotografij, posnetih v boljših svetlobnih pogojih, naj bi na Zemljo prispela 4. septembra zvečer po našem času.
• Avtonomni rover za vrtanje v kamnino uporablja dva metra dolgo robotsko roko.
• Na Marsu je v kraterju Jezero rover Ameriške vesoljske agencije pristal 18. februarja 2021.
Tokrat je Nasa objavila fotografijo na tleh ležečega kamna z opazno črno luknjo, ki jo je posnela ena izmed navigacijskih kamer roverja, in za dokaz še drugo, na kateri je mogoče videti, da cevka ni prazna. Ker je bila sončna svetloba prešibka, strokovnjaki na podlagi prejetih fotografij niso mogli z gotovostjo potrditi, da je bilo vzorčenje uspešno. Poleg tega avtomatiziran postopek predvideva vibriranje svedra in cevi, kar traja petkrat po eno sekundo, zasnovano pa je za to, da se očisti rob ustja vzorca in odpadejo morebitni ostanki materiala. Tresenje pa lahko povzroči tudi, da vzorec zdrsne globlje v cevko in ga pri slabi svetlobi ni mogoče videti.
Za lažje razumevanje dimenzij strokovnjaki dodajajo, da je cevka debeline svinčnika in ima torej premer le nekaj milimetrov. Vzorci so sicer majhni, a od njih si znanstveniki veliko obetajo. Ko jih bo seveda mogoče dostaviti na Zemljo. Robotski raziskovalec mora namreč najprej napolniti vse cevke z vzorci, jih odvreči na posebej določene lokacije, kjer jih bo mogoče pozneje enostavno najti. Za ciljno območje zbiranja vzorcev so pri Nasi izbrali skalo velikosti aktovke, ki je del več kot 800 metrov dolgega kamnitega grebena.
Jennifer Trosper, vodja projekta v Nasinem laboratoriju JPL v južni Kaliforniji, je že sedaj prepričana, da je bilo vzorčenje uspešno. “Ekipa je določila lokacijo in izbrala za znanost dragoceno skalo. Naredili smo, za kar smo prišli na Mars. To majhno oviro s svetlobnimi razmerami na slikah bomo odpravili in ostajamo pozitivno naravnani, da je vzorec shranjen v epruveti.”
Misija Perseverance je sicer del Nasinega pristopa raziskovanja “od Lune do Marsa”. V okviru misije Artemis nameravajo znova osvojiti Luno kot pripravo za človeško odpravo na Rdeči planet.
