(POGOVOR) Žan Košir: Vsi te hočejo ves čas izriniti na stran - toliko je že star, naj že neha. Ves čas se moram potrjevati

Z izjemo leta 2016 je bil na vseh domačih tekmah svetovnega pokala, če prištejemo še svetovno prvenstvo v začetku prejšnjega tedna, je na Rogli zbral že enajst nastopov, a zdelo se je, da si bo morda po koncu kariere najbolj zapomnil prve štiri. Toda Žan Košir, ki je že tako naš najuspešnejši deskar alpskega sloga na Pohorju (in v številnih drugih kategorijah), je storil še korak več in v paralelnem veleslalomu poskrbel za prvo slovensko zmago na domačem snegu.

"Edino to mi je žal, da nisem dočakal slovenske himne. Ne vem, zakaj. To bi bila pika na i čustvenemu doživetju. To je moja prva zmaga v petem poskusu v svetovnem pokalu doma, prej sem bil dvakrat drugi, dvakrat tretji. To sem si ves čas želel, očitno je vztrajnost tista, ki vedno zmaga," je povedal 36-letni Tržičan. Slavje je prišlo povsem nepričakovano, po spodletelem svetovnem prvenstvu, in je bilo več kot dobrodošlo, da je dokazal, da je povsem konkurenčen svetovnemu vrhu, kamor ga kdo več ni uvrščal. "Največ mi pomeni, da smo se pobrali, dvignili sestavili. To je včasih zelo težko, ker vemo, da so bile priprave dolge in intenzivne. Neuspeh je prinesel negativna čustva, ampak po počitku sem se zbral in očitno potegnil nekaj pametnih odločitev. Tvegal sem z novim prototipom deske, ker je bila postavitev sprinterska. Zmaga na Rogli … tega se nisem nadejal. Takšne zmage so najlepše, ko ne računaš nanje in se zgodijo.​"

Katere pametne poteze ste potegnili?

"Po svetovnem prvenstvu sem šel domov, sin je imel isti dan rojstni dan in nekako smo vse skupaj pozabili. Imel sem cel kup življenjskih obveznosti, ki nimajo zveze z bordanjem. V petek sem se spet odpeljal na Roglo in si rekel – nič, nova tekma, nova šansa. Saj nimaš kaj izgubiti."

Večkrat ste bili med glavnimi favoriti, vendar vam ni uspelo. Kaj je bilo tokrat drugače?

"Enako sem vozil kot vedno, z direktno linijo, napadalno, potem pa reševal situacije, če so se zgodile napake. Drugače je bilo to, da sem naredil manj napak kot nasprotniki, ponavadi sem kakšno več."

Če se malo pošalimo, se je izšlo tako, kot ste se dogovorili z žičničarji, ki vam v svoji kabini ob pavzah ponudijo zatočišče.

"Vsi, ki so sodelovali v enem tednu tekmovanj, so bili že malo utrujeni. Nekako so bili zadovoljni, da jim bo uspelo izpeljati vsa tekmovanja. Rekli so mi: 'Žan, danes stavimo, da bodo stopničke ali pa celo dvoje. Danes smo z vama s Timom (Mastnakom)'. Ves čas je bilo pozitivno vzdušje, ampak ne na način, da bi bil to pritisk. Bilo je simpatično."

Zaradi enajstega mesta v kvalifikacijah niste imeli možnosti izbirati progo. Vsi so vas tiščali na rdečo, ki je bila v zgornjem delu počasnejša. Ampak niste veliko zaostajali, v spodnjem, hitrejšem delu pa ste unovčili, da je bila hitrejša.

"Še sam ne vem, kako mi je uspelo. Res sem se bal rdeče proge, ker je bila zgoraj počasnejša. Ne prenesem, da so tekmovalci hitrejši in jih lovim. Veliko bolj uživam v ospredju, ko imam vse pod kontrolo. Kot sem rekel, včasih, če manj planiraš, se boljše izteče. To je bila tokrat edina logična poteza, ker v svetovno prvenstvo sem veliko vložil in se mi ni izšlo. Jaz bi treniral vsak dan, če bi bilo možno, ker me to dela živega. Najtežje mi počivati, ampak zdaj sem imel toliko poguma, da sem si vzel počitek."

To so vaše tretje stopničke v tej zimi. Kako ste zadovoljni z njo?

"Sezona je odlična, prvo, drugo, tretje mesto ... Imam cel komplet stopničk. Še ena tekma je do konca, sem razbremenjen, bolj samozavesten, ampak ne glede na vse, iz izkušenj vem, da nikoli ni lahko. Ne smeš se čisto prepustiti občutku ugodja, vedno moraš biti z glavo tam in napadati. Le tako je mogoče zmagati. Spet sem v boju za visoko mesto v skupnem seštevku, prej sem bil šesti, zdaj sem bližje prvim trem. Veliko boljši občutek je iti domov z zmago, kot pa da bi zmagal v ponedeljek in bi bil danes dvajseti. Tako je v športu, zmage in porazi se pozabljajo. Poraz v enem dnevu, zmaga v enem tednu."

V skupnem seštevku ste pred zadnjim slalomom v Berchtesgadnu že tretji, v seštevku discipline pa šesti, vse je še odprto. Šest točk pa vam je zmanjkalo do brona v veleslalomu, a če bi rekli, da ima zato ta zmaga grenak priokus, bi vseeno verjetno zgrešili.

"Če bi računal na skupni veleslalomski seštevek, verjetno ne bi zmagal. Tudi to mi je mogoče olajšalo delo, ker tisti, ki so se borili zanj, so po večini izpadli že v kvalifikacijah. Tega bremena jaz nisem imel in zdaj nimam kaj. Globuse že imam in si jih želim še več, čeprav letos sem morda že preveč oddaljen, da bi spet kakšnega osvojil. Sem pa še lahko med prvimi tremi in to je naslednji cilj."

To je vaša šesta zmaga v svetovnem pokalu, prišla je po dveh sušnih letih. Verjetno vam je najljubša od vseh?

"Nanjo sem najdlje čakal. Sploh po katastrofalnih zadnjih sezonah na Rogli. Nisem se več našel, na kak način voziti. Ne bom rekel, da sem se tokrat našel, ampak očitno so mi ustrezale razmere in takrat je to treba izkoristiti."

Kam bi umestili ta uspeh ob treh olimpijskih medaljah in eni s svetovnih prvenstev, ki imajo poseben čar. Verjetno je veliko vredna domača zmaga?

"V bistvu v isto kategorijo. Vsak si želi olimpijske medalje, vsak si želi veliki kristalni globus, kolajno s svetovnega prvenstva in vsak si želi zmagati v svetovnem pokalu doma. To je vse kategorija vrhunski dosežki."

Vam je ob uspehu tudi odleglo, ker ste že za svetovno prvenstvo upali na medalje in niste izpolnil pričakovanj, svojih in javnosti? Se vam je odvalil kamen od srca?

"V našem športu je najtežje, ker te vsi hočejo ves čas malce izriniti na stran - toliko je že star, naj že neha. Ves čas se moram potrjevati, pri zvezi, sponzorjih, povsod. In če ne dosegam rezultatov, ki jih želijo od mene, vem, da podpora ne bo, kot je bila v najboljših letih. Želim pa si imeti najboljšo podporo za naslednjo sezono, ki je najbolj pomembna. Letos je bil covid, sploh se ni vedelo, ali bodo tekme ali ne. Sponzorji so tvegali, pokazali zvestobo. Bilo je pa na kocki, in če ne bi zdaj pokazal, da sem še sposoben, za naslednjo sezono ne bi bilo tako močne podpore. Zdaj pa upam, da vidijo, da sem motiviran za največje dosežke. Kot vedno ponavljam, si želim doseči vse tisto, česar še nisem."

V igri boste za kolajno že na tretjih zaporednih olimpijskih igrah …

"Lovim zgodovinski dosežek, nobeden od Slovencev, moških, še nima štirih medalj. In nobeden še nima zlata. Evo, pritiska se s tem ne bom rešil."