Dolgi delovniki, skrb za družino, aktivno preživljanje prostega časa, druženje s prijatelji, finančne obveznosti in krediti so dejavniki, ki rišejo sliko povprečnega sodobnega moškega srednjih let. Če k temu dodamo še družbena pričakovanja o močnejšem spolu kot družinskem stebru, so tudi moški lahko hitro izčrpani in podvrženi številnim boleznim. Kljub temu da se te pogosto pojavijo šele v starosti, pa njihov nastanek sprožijo predvsem način življenja in nezadostna skrb za zdravje skozi vsa leta. Za zmanjšanje uspešnega udara teh "morilcev" je zato dobro takoj prenehati naslednje kritične navade.
Kajenje
Seveda že vrabci čivkajo o grozljivih učinkih kajenja, vendar se ti s starostjo še poslabšajo. Starejši kadilci namreč utrpijo večjo škodo na pljučih v daljšem časovnem obdobju, saj kadijo dalje in po navadi tudi bolj strastno. Kadilci nad 65 let tako dvakrat pogosteje umirajo zaradi kapi in pljučnega raka, a tudi tveganje vseh vrst pljučnih bolezni s starostjo zelo hitro narašča, prav tako možnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Minus: Starejši kadilci se veliko manj zavedajo nevarnosti kajenja kot mlajši, kar pomeni, da je tudi manj verjetno, da bodo poskušali odnehati kaditi.
Plus: Ni važno, kdaj nehate, tveganje za dodane poškodbe srca se prepolovi po enem letu, enako za možgansko kap, bolezni pljuč in rakava obolenja.
Ignoriranje zaščite pred soncem
Moški nad 40 let so najbolj izpostavljeni škodljivim učinkom UV-žarkov, so opozorili v mednarodni organizaciji Skin Cancer Foundation, ki se zavzema za preprečevanje in primerno zdravljenje tega najpogostejšega raka pri moških. Ti imajo namreč za njegov nastanek kar dvakrat večjo možnost kot ženske, pri čemer je šest od desetih obolelih za melanomom, smrtonosnim rakom kože, belopoltih moških nad 50 let. Močnejši spol mu je torej očitno izpostavljen pogosteje kot nežnejši, ker moški pogosteje delajo ali se ukvarjajo s športom na prostem, poleg tega imajo krajše lase in se ne ličijo. Ličila namreč lahko nekoliko ublažijo vpliv nevarnih sončnih žarkov. Prav tako si moški malignom opazijo in s tem zdravijo kasneje.
Minus: Manj kot polovica odraslih moških uporablja zaščito pred soncem, od krem za sončenje do zaščitne obleke, ali se zadržuje v senci, v nasprotju s 65 odstotki odraslih žensk.
Plus: Zdravniki melanom navadno bolj zgodaj odkrijejo pri moških nad 65 let, večinoma zato, ker starejši pogosteje obiščejo zdravnika zaradi drugih razlogov.
Slaba prehrana
Slaba prehrana je povezana z boleznimi srca, sladkorno boleznijo in rakom, ki so glavni vzroki smrti pri moških nad 40 let. Mlajši in srednjih let pogosto jedo preveč rdečega mesa in hitre hrane zaradi kaotičnega tempa življenja, kar vodi do čezmerne telesne teže, visokega holesterola, visokega krvnega tlaka in drugih dejavnikov tveganja. Starejši, ki živijo sami, in alkoholiki pa so hitro podhranjeni, saj jih priprava zdrave hrane ne zanima.
Minus: Vedno več predebelih moških.
Plus: Neaktivnim moškim nad 50 let nutricionisti priporočajo 8370 kilodžulov ali 2000 zaužitih kalorij na dan, aktivnim pa 10.050 kilodžulov ali 2400 kalorij na dan. Prednost dajte kakovostnim beljakovinam.
Neprevidna vožnja
Čeprav je stereotip o moških kot odličnih voznikih in ženskah kot nevarnih voznicah precej zakoreninjen, je statistično dejstvo, da prvi praviloma povzročijo več prometnih nesreč. V svojih 50-ih in 60-ih letih imajo tako dvakrat več možnosti, da umrejo v avtomobilskih nesrečah kot ženske. Nenamerne poškodbe vseh vrst so tudi sicer najpogostejši vzrok smrti pri moških, starih od 40 do 44 let, tretji najpogostejši vzrok pa v starosti od 45 do 64 let.
Minus: V srednjih let je smrt posledica spanja za volanom, prekoračitve hitrosti vožnje ali nesreče v križišču oziroma med vožnjo ob koncu tedna po polnoči. To so dejavniki, ki nimajo pomembnega učinka na poškodbe enako starih žensk, po študiji, ki preučuje, kako starost in spol vplivata na vožnjo, pa moški, stari nad 45 let, tudi doživijo več nesreč na snegu in ledu.
Plus: Starejši vozniki so se bolje odrezali od mlajših pod 45. letom na suhih cestah, kjer so imeli slednji več nesreč. Morda zaradi prevelike samozavesti, pravijo raziskovalci s Purdue University.
Nezdravljena depresija
Čeprav so ženske trikrat bolj nagnjene k poskusu samomora kot moški, je močnejši spol pri tem bolj uspešen, ugotavlja Ameriška fundacija za preprečevanje samomora (American Foundation for Suicide Prevention). Samomorilnost je tudi v Sloveniji velik problem in nas uvršča v vrh po številu samomorov. Vzroka sta predvsem depresija in alkoholizem, med starejšimi pa je ključna težava socialna izolacija.
Minus: Moški depresijo pogosto enačijo z žalostjo ali drugimi čustvi in se ne zavedajo, da so med opozorilnimi znaki še utrujenost ali pretirano spanje, vznemirjenost, težave s koncentracijo, razdražljivost in spremembe apetita.
Plus: Depresija je ozdravljiva bolezen pri katerikoli starosti. Večinoma se pacienti dobro odzivajo na zdravljenje.
Samski stan
Številne raziskave so pokazale, da so poročeni moški, predvsem v svojih 50-ih, 60-ih in 70-ih letih, bolj zdravi in je pri njih nižja stopnja umrljivosti kot pri tistih, ki se niso nikoli poročili, so ločeni ali ovdoveli. Neporočeni imajo namreč kar trikrat večjo verjetnost, da umrejo zaradi bolezni srca in ožilja, po 50. letu pa se ločencem zdravje hitreje poslabša v primerjavi s poročenimi moškimi, ugotavlja ameriški center za proučevanje staranja RAND. V čem je skrivnost? Socialna povezanost v zakonski zvezi zniža raven stresa in depresije, ki lahko privedeta do kroničnih bolezni.
Minus: Samski moški imajo pogosteje nezdrave navade: več pijejo, se slabo prehranjujejo, imajo slabšo zdravniško oskrbo in so vključeni v bolj tvegana vedenja, kot so droge in promiskuitetna spolnost.
Izjema: Bolje je biti sam kot v napetih, stresnih odnosih.
Plus: Nikoli ni prepozno. Če se poročite po 25. letu, boste živeli dlje kot tisti, ki se poročijo zelo mladi, in dlje ko je moški poročen, bolj stabilno naj bi bilo njegovo dobro počutje.
Sedenje pred ekranom
Več časa ko preživimo pred televizijo, računalnikom, s pametnim telefonom in drugo elektroniko, manj ga imamo za zdrave navade, pri katerih se razgiba telo, se umirimo v naravi in se družimo z ljudmi. Socialna izolacija pa povečuje tveganje za depresijo in demenco. Sedeči način življenja je namreč neizogibno povezan z boleznimi srca, sladkorno boleznijo tipa 2, debelostjo in prezgodnjo smrtjo. Avstralska raziskava, opravljena na več kot 220.000 odraslih, starejših od 45 let, ki so sedeli oziroma so bili neaktivni enajst ur na dan ali več, je tako pokazala 40-odstotno povečanje tveganja za smrt v prihodnjih treh letih.
Minus: Več kot tri ure sedenja na dan pomeni večjo možnost smrti kot katerakoli kronična bolezen.
Plus: Avstralski raziskovalci pravijo, da z le petminutno fizično aktivnostjo na uro pripomoremo k bistvenemu izboljšanju svojega izhodišča za dolgo, zdravo, vitalno življenje.
