Golob prebivalcu Strug: "Lahko vas objamem, a s tem ne bom nič rešil"

Niti ne povsem polna dvorana II. slovenskega tabora v Žalcu je v soboto popoldne pričakala obisk premierja Roberta Goloba in (večino) njegovih ministrov. Gostitelj, žalski župan Janko Kos, je na račun vlade najprej izrekel pohvalo, da so sprejeli izziv in šli med ljudi. Razumel je tudi, da nobena vlada ob najhujši ujmi ne more narediti čudežev v zgolj treh mesecih. "Nič konkretnega ne pričakujem od današnjega srečanja. Gre bolj zato, da vlada sliši kakšen pameten predlog in da se medsebojno spoznamo," je uvodoma dejal. Konkretneje je Golob svojo vlado pohvalil kar sam: "Nikoli se še ni zgodilo, da bi bili interventni stroški 100-odstotno poplačani s strani države. Tudi gospodarstvo še nikoli doselj ni dobilo predplačil, nikoli jim še ni država plačala stroške čiščenja podjetij. Z interventnim zakonom bomo tudi ljudem lahko dali predplačila, saj bi jim po sedanji zakonodaji ta lahko izplačali šele prihodnje leto. Takšne hitrosti v tej državi še nismo videli."

Denar bodo prejeli vsi poplavljeni

Okoli šest tisoč poplavljencev bo upravičenih do izplačil s strani države. Izplačila bodo potekala avtomatsko preko Fursa, ljudem ne bo potrebno ničesar narediti, je dodal. Do konca novembra bo država imela narejen seznam upravičencev. Stroka naj bi individualno naredila tudi seznam objektov, ki niso več varni za bivanje in bo sporazumno z odškodovanci iskala primerne rešitve zanje. Prvi na tem seznamu, ki lahko obiske strokovnjakov pričakujejo že naslednji teden, so občani poplavljenega dela Letuša in Strug. Naslednji teden naj bi sicer na Ljubnem ob Savinji končno začela delovati tudi izpostava tehnične pisarne. Za prihodnji teden se, predvidoma v četrtek, obeta tudi Zbor krajanov Letuša, kjer jim bodo s pomočjo strokovnjakov razložili, da je selitev edina možna pot. Ponovno srečanje s krajani naj bi prihodnji teden bilo tudi v Strugah.

Izplačila naj preverijo še za sosede

Morda bo šele to razbremenilo Klicni center 114. "Število klicev se pri nas z oddaljenostjo od poplav ni zmanjšalo. Se je pa ob tem povečala kompleksnost vprašanj," je opisal vodja Klicnega centra Andrej Šter. Vedno poskušajo najti odgovor. "Včasih spametujemo tudi kakšnega zavarovalnega agenta, ki bere le drobni tisk. Po našem posredovanju se vrne stranki in se ji opraviči, da se je prej zmotil. Ena občinska uslužbenka mi je rekla, da je ta naš klicni center nekaj nevzdržnega, ker da morajo sedaj delati vse drugače. Mirno sem ji odgovoril, da se ne morem bolj strinjati z njo." Dodal je, da marsikdo trdi, da ni bil popisan v sistem Ajda, kar bodo še popravili. Golob pa je ob tem opozoril, da so prijave bile ne le med občinami, temveč tudi med sosedi zelo različne. Kljub temu v kratkem času vsega ne morejo preveriti, zato bodo izplačila izvedena na osnovi popisa Ajde. Ob tem Golob poziva: "Tisti, ki imajo prenizko oceno škode, naj se javijo. Tudi tisti, ki bodo imeli previsoko oceno, naj se javijo in denar vrnejo. Nihče ni sam kriv, če ima prenizko ali previsoko. Vsak naj preveri zase in za sosede, da morda kdo na koncu ne bo ostal brez. Želimo doseči, da bodo vsi dobili pravična sredstva za obnovo."

Interventni zakon, ki bo dal podlago za izplačila fizičnim osebam, bo kmalu sprejet. Nekoliko dlje bo trajalo, da bodo sprejeli zakon o obnovi, ki vključuje obnove, nadomestne gradnje in novogradnje protipoplavih nasipov, jezov, suhih zadrževalnikov. V tem zakonu bo tudi člen, ki bo osnova, da bodo lahko pomagali gospodarstvu. A najprej ga bodo dali v pregled zainteresirani javnosti; skupnosti občin, gospodarskim združenjem, opoziciji, da dobijo čim več konstruktivnih mnenj. Zakon o obnovi naj bi določal tudi pogoje, po katerih bi se skrajšali postopki pridobitve gradbenih dovoljenj na zemljiščih za nadomestne gradnje. V državni zbor naj bi prišel sredi novembra.

Šoštanjski župan Boris Goličnik je po vsem predstavljenem za delo vlade našel le pohvalne besede. Takoj za njim se je oglasil Gregor Križnik, predstavnik Ribiške družine Ljubno. "Rekli boste, spet nekdo, ki komplicira. A intervencije v strugi je treba uskladiti," je izpostavil in opisal, da se vsakih nekaj metrov dejalo nasipi, ki praktično poslabšujejo poplavno varnost. Nekoliko drugače težavo vidi nazarski župan Matej Pečovnik. "Če ne bomo poplavne varnosti izboljšali, so vsa interventna dela zaman."

Na tej točki so končno prišli do največje problematike Savinjske doline – zaviranja gradnje suhih zadrževalnikov. Uvodoma jo je sicer nakazal že Kos z besedami, da enkrat bo treba narediti konec tistim, ki brez pravega razloga nasprotujejo ukrepom. V Savinjski dolini se namreč Državni prostorski načrt (DPN), ki vključuje gradnje več suhih zadrževalnikov, že leta ne premakne z mrtve točke, saj ob vsakem nasprotovanju vnema odgovornih usahne. Konkretneje je tematiko načel Golob s primerom iz občine Prevalje, kjer je en kmet, lastnik treh zemljišč, oviral gradnjo protipoplavnih rešitev. Posredno je to za sabo potegnilo več 10- do 100-milijonsko škodo. "Odnos od poplav naprej ne sme biti enak. Država mora v teh primerih zagotoviti finančno kompenzacijo." "Zakaj smo proti DPN? Ker ne rešuje celega porečja Savinje. Suhi zadrževalniki so skoncentrirali v Žalcu, ki gorvodno nima nobenega vpliva," se je oglasil član civilne iniciative Klemen Šalej. Opozoril je, da so v igri najboljša kmetijska zemljišča (v veliki meri na zemljiščih pridelujejo hmelj, so komentirali župani). "Lastniki zemljišč, po katerih rišete DPN-je, smo pozabljeni," je še dejal in dodal, da so Roku Fazarincu dali predloge, kje bi lahko gorvodno zadržali vodo. Premier mi je odgovoril, da bodo DPN tako ali tako sedaj morali spremeniti, ker se je struga Savinje deloma spremenila.

Prišel pogledat premierja

"Jaz sem v Žalec prišel gledat vlado, ker vas k nam ni bilo. Morda, ker mi je Janez Janša prišel pomagat čistit. Saj nimam kuge, imam pa enega najboljših savinjskih želodcev in tolkec. Pridite tudi vi," se je iz občinstva oglasil lastnik Športnega centra Prodnik Edi Jurjevec. Ob tem je navrgel, da je pred meseci oddal vlogo na razpis za gradnjo turistične infrastrukture, po katerem je med drugim do sredstev prišel mariborski župan Saša Arsenovič, sam pa ni dobil niti odgovora. "Vsaj negativni odgovor mi dajte, da se lahko pritožim," je dejal. Pojasnili so mu, da so primer Arsenovič za vsak primer predali komisiji za preprečevanje korupcije, čeprav se tudi župani s podjetji lahko prijavijo na razpise, Golob pa je dodal, da nima težav z Janšo, saj sta bila navsezadnje skupaj v Strugah. Fotografirali so ju ravno na zemljišču Boža Robnika, ki ima poleg hiše v Strugah tudi mizarsko delavnico. "Danes smo vas res pogrešali v Strugah. Po 1. septembru, ko so se stroji umaknili, smo ostali sami. Čisto smo na tleh. Od 1952 smo v Strugah, leta 1970 je oče odprl delavnico. Vsak dan jo gre pogledat. Prejšnji večer je od nje padel podporni zid. Za mojo delavnico ni novih lokacij. Kakšno pomoč lahko od vas pričakujem," je Robnik vprašal premierja. "Lahko vas objamem, a s tem ne bom nič rešil. Mislil sem, da ste včeraj dobili vse odgovore, ko je bil pri vas Boštjan Šefic. Strokovnjaki vam bodo povedali, kje bivanje ne bo mogoče. Jaz kot predsednik vlade moram zagotoviti pravni okvir, po katerem bomo lahko iskali nadomestne domove in pri tem pazili, da ljudje ne bodo oškodovani, da bodo finančno ustrezno kompenzirani. To je moja naloga. Kot človek pa vam na vprašanje, ali še lahko gojite upanje, da boste tam ostali, iskreno povem, da žal ne," je odvrnil Golob in na koncu Robnika "le" objel.